Indeks stroškov dela, 3. četrtletje 2022
Rast stroškov dela na letni ravni najvišja v oskrbi z električno energijo, plinom in paro
Stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro so se v medletni primerjavi na skupni ravni nekoliko zvišali. Najbolj so se dvignili v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro, po drugi strani pa so najbolj upadli v izobraževanju.
Stroški dela še naraščali, vendar počasneje
Stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro so bili v 3. četrtletju 2022 povprečno za 1,5 % višji kot v istem obdobju leto prej (v prejšnjem četrtletju so se na letni ravni zvišali za 3,4 %). Plače za tovrstno delovno uro so bile višje za 1,3 %, drugi stroški dela pa za 1,9 %.
Stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro so se najizraziteje zvišali v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (za 6,3 %), sledili so promet in skladiščenje (za 6,1 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (za 4,5 %). Po drugi strani so se najbolj znižali v izobraževanju (za 8,4 %), sledile so kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (upad za 3,1 %).
Z izjemo Grčije v drugem četrtletju 2022 povsod v EU prav tako rast stroškov dela
Po podatkih Eurostata so bili stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro v 2. četrtletju 2022 v vseh državah članicah EU višji kot v istem obdobju leto prej (dejavnost kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo ni vključena); nižji so bili le v Grčiji (za 3,4 %). Zvišanje je bilo najizrazitejše v Bolgariji (za 14,3 %), sledili sta Litva in Madžarska (obe za 13,0 %). Na ravni EU so ti stroški v opazovanem obdobju zrasli za 4,3 %, v evrskem območju pa za 4,0 %; v Sloveniji so bili višji za 3,6 %.
Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro so bili v 3. četrtletju 2022 povprečno za 1,5 % višji kot v istem obdobju leto prej (v prejšnjem četrtletju so se na letni ravni zvišali za 3,4 %). Plače za tovrstno delovno uro so bile višje za 1,3 %, drugi stroški dela pa za 1,9 %.
Stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro so se najizraziteje zvišali v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (za 6,3 %), sledili so promet in skladiščenje (za 6,1 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (za 4,5 %). Po drugi strani so se najbolj znižali v izobraževanju (za 8,4 %), sledile so kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (upad za 3,1 %).
Z izjemo Grčije v drugem četrtletju 2022 povsod v EU prav tako rast stroškov dela
Po podatkih Eurostata so bili stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro v 2. četrtletju 2022 v vseh državah članicah EU višji kot v istem obdobju leto prej (dejavnost kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo ni vključena); nižji so bili le v Grčiji (za 3,4 %). Zvišanje je bilo najizrazitejše v Bolgariji (za 14,3 %), sledili sta Litva in Madžarska (obe za 13,0 %). Na ravni EU so ti stroški v opazovanem obdobju zrasli za 4,3 %, v evrskem območju pa za 4,0 %; v Sloveniji so bili višji za 3,6 %.
Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Indeks stroškov dela, Slovenija
Indeks stroškov dela, Slovenija
… ni podatka Iz podatkov so izločeni vplivi koledarja. |
METODOLOŠKO OPOZORILO
Iz podatkov so izločeni vplivi sezone in koledarja.
Končni podatki bodo objavljeni po zaključku načrtovane revizije raziskovanja, predvidoma do konca leta 2023.
Končni podatki bodo objavljeni po zaključku načrtovane revizije raziskovanja, predvidoma do konca leta 2023.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.