Realni dohodek iz kmetijstva - prva ocena, 2022

Faktorski dohodek v kmetijstvu višji

Ocenjevanje dohodka v kmetijstvu je zaradi  gospodarskih razmer in prilagajanja kmetijstva nanje čedalje zahtevnejše. Tako visokih rasti cen v kmetijstvu do zdaj še nismo zaznali, za leto 2022 pa je značilna visoka rast cen tako pridelkov kot inputov.

Faktorski dohodek v kmetijstvu naj bi bil v primerjavi s prejšnjim letom realno višji za 15 %, pri čemer je bila predhodna letina podpovprečna. Vrednost kmetijske pridelave bo predvidoma za skoraj petino višja, stroški pa zaradi višjih cen inputov prav tako višji za skoraj petino. Ob tem predpostavljamo, da so bile subvencije realno tolikšne kot v prejšnjem letu. Faktorski dohodek na polnovredno delovno moč (PDM) naj bi bil višji za 16 %, ker ni pričakovati pomembnejših razlik v zaposlenosti.

Obseg kmetijske proizvodnje manjši, cene pridelkov znatno višje

Po prvi oceni naj bi vrednost kmetijske proizvodnje znašala 1.657 mio. EUR. Višja vrednost proizvodnje naj bi bila posledica manjšega obsega proizvodnje (za 1 %) in zvišanja cen (za 19 %).

Vrednost rastlinske pridelave zaradi občutno višjih cen zrasla 

Vrednost rastlinske pridelave naj bi se zvišala za 15 %, pri čemer se je pridelava zmanjšala za 2 %, cene pa naj bi se dvignile za 17 %. Količinsko manjšo pridelavo je pričakovati na skoraj vseh področjih rastlinske pridelave, in sicer kot posledico neugodnih vremenskih razmer (predvsem suše). Edina izjema so sadje in oljke oz. oljčno olje. Pri teh se pričakuje večja pridelava v primerjavi z izrazito slabo letino 2021. Vrednost sadja naj bi se kljub nižjim cenam več kot podvojila zaradi dvainpolkrat večje pridelave. Pri oljčnem olju naj bi se zaradi količinsko boljše letine vrednost podvojila.

Vrednost žit naj bi zrasla za več kot tretjino zaradi skoraj 50-odstotnega zvišanja cen kljub manjšemu pridelku (za skoraj desetino). Za skoraj tretjino višja vrednost se pričakuje pri pridelavi krompirja – zaradi dviga cen za polovico in kljub količinsko manjši letini. Pri industrijskih rastlinah se bo vrednost predvidoma znižala za več kot desetino, kljub višjim cenam (za 4 %) zaradi toliko manjše pridelave (za 15 %). Vrednost pridelave zelenjadnic naj bi se znižala za več kot desetino zaradi ocenjenega 20-odstotnega upada količinske pridelave kljub pričakovanim višjim cenam. Nekoliko nižja vrednost se pričakuje tudi pri vinu – cene naj bi zrasle, a naj bi se za enak odstotek zmanjšala proizvodnja. Vrednost krmnih rastlin naj bi bila nižja zaradi upada pridelave za četrtino in kljub za četrtino višjim cenam.

Vrednost živinoreje zaradi rasti cen prav tako višja

Ocenjujemo, da bo vrednost živinoreje višja za skoraj četrtino. Cene naj bi se prav tako zvišale za skoraj četrtino, prirast pa naj bi bil manjši za 1 %.
Na agregatni ravni se ne pričakujejo večje spremembe v prirastu prireje živine. Zaradi za petino višjih cen pa naj bi se prav tako za petino zvišala vrednost prireje živine. Pri govedu se pričakuje dvig vrednosti za tretjino – zaradi občutno višjih cen (za tretjino). Višja naj bi bila tudi vrednost pri prašičih. Zaradi rasti cen se pričakuje višja vrednost tudi pri perutnini (za skoraj desetino) in drobnici (za desetino), pri zadnji tudi zaradi večje prireje.

Vrednost živalskih proizvodov naj bi bila kljub manjšemu prirastu višja za več kot četrtino. Največji vpliv na vrednost teh proizvodov ima mleko – pričakujejo se manjša prireja in za tretjino višje cene. Vrednost proizvodnje jajc in preostalih živalskih proizvodov naj bi bila prav tako višja. 

Stroški kmetijske proizvodnje višji zaradi občutnih podražitev inputov

Vrednost vmesne potrošnje naj bi se po naših ocenah realno zvišala za petino, predvsem zaradi rasti cen. Pričakuje se občutno zvišanje cen vseh pomembnih inputov. Najbolj naj bi zaradi dviga cene – ta se je podvojila – zrasli stroški za gnojila. Zvišali naj bi se tudi stroški krme (za skoraj petino) in energije (prav tako za petino). Prav tako se pričakuje rast preostalih stroškov (zvišanje med 1 % in 5 %).

Zaposlenost predvidoma nespremenjena

Ocenjujemo, da bo zaposlenost ostala na ravni prejšnjega leta.

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.