Produktivnost, 1996–2021

Produktivnost dela in kapitala narašča

Produktivnost dela in kapitala od leta 1996 narašča, razen v času kriz, ko je bilo zaznati padec produktivnosti. V letu 2021 se je realna produktivnost dela na opravljene ure povečala za 3,4 % v primerjavi z 2000.

  • 29. 11. 2022 ob 10:30
  • |
  • Posodobljeno
  • 29. 11. 2022 ob 10:35
  • |
  • brez statusa
V tokratni objavi prvič objavljamo kazalnike produktivnosti dela in kapitala. Kazalniki produktivnosti dela so objavljeni za obdobje 1996–2021, nekateri po dejavnosti, dveh kohezijskih in 12 statističnih regijah. Kazalniki produktivnosti kapitala so objavljeni za obdobje 2000–2020 po statistični dejavnosti in po glavnih skupinah osnovnih sredstev. V podatkovni bazi SiStat je za obdobje 2000–2020 objavljen tudi kazalnik večfaktorske produktivnosti.

Produktivnost dela narašča

V primerjavi z letom 2015 (2015 =100), je bilo leta 1996 na opravljeno delovno uro ustvarjeno 28,6 % dodane vrednosti, v letu 2021 pa kar 127,6 %. Nominalni stroški dela na enoto opravljenih delovnih ur so v obdobju 1996-2014 na splošno upadali. Tako so se s 120,8 % v letu 1996 znižali na 99,1 % v letu 2014. Od leta 2015 dalje zopet rastejo (s 101,0 % v letu 2016 so narasli na 108,2 % v letu 2021). To pomeni, da povprečni stroški dela na uro opravljenega dela naraščajo hitreje kot povprečen strošek dela na enoto proizvoda.

Produktivnost kapitala je rasla, krize so negativno vplivale na njegovo rast

Produktivnost kapitala je rasla v obdobju 2000–2008, torej enota osnovnega sredstva je proizvajala vedno več dodane vrednosti. Kazalnik dodane vrednosti na enoto kapitala je bil v letu  2000 za 14 % nižji kot v letu 2015, v letu 2008 pa za 2,0 % višji. Po padcu v letu 2009, ko je kazalnik znašal 93,5 %, je do leta 2013 ostal na podobni ravni. Od leta 2014 se je ponovno začel povečevati in leta 2019 znašal 117,8 %. Kazalnik je nato v letu 2020 zaradi razmer, ki jih je povzročila epidemija covida-19, začel upadati.

Nominalno je produktivnost Zahodne Slovenije višja

Kazalnik nominalne produktivnosti dela na opravljeno uro izkazuje, da je bilo v Zahodni Sloveniji na opravljeno uro ustvarjene več dodane vrednosti kot v Vzhodni Sloveniji. V Zahodni Sloveniji so v letu 2000 ustvarili 13,6 EUR, v letu 2020 pa 31,6 EUR dodane vrednosti na vsako opravljeno uro. V Vzhodni Sloveniji pa so ustvarili 10,7 EUR dodane vrednosti na dejansko opravljeno uro v letu 2000 in 27,0 EUR v letu 2020. 

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Kazalniki produktivnosti dela, Slovenija
Kazalniki produktivnosti dela, Slovenija
Kazalniki produktivnosti kapitala Slovenija
Kazalniki produktivnosti kapitala Slovenija
METODOLOŠKO OPOZORILO
Sofinancirala Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno avtorjeva in ne odražajo nujno mnenj Evropske unije ali Eurostata. Zanje nista odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki je dodelil finančna sredstva.

Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.