Produktivnost, 2022
Produktivnost dela in kapitala v porastu
Pri delu in kapitalu se je produktivnost povečevala tudi v letih 2021 in 2022. V Sloveniji za enoto dodane vrednosti porabimo vse manj dela (merjeno s številom zaposlenih oz. številom opravljenih delovnih ur) in kapitala (merjeno s stanjem osnovnih sredstev).
Produktivnost dela narašča
Produktivnost dela, izražena v opravljenih delovnih urah, po letu 2015 (2015 = 100) stalno narašča. Lani je delo, izraženo v opravljenih delovnih urah, ustvarilo 129,2 % dodane vrednosti iz leta 2015 (v 2021: 127,7 %). Tudi kazalnik realne produktivnosti dela na zaposlenega kaže rast produktivnosti, saj je bilo v 2022 ustvarjene 123,3 % dodane vrednosti iz leta 2015 (v 2021: 120,6 %). Sredstva za zaposlene na opravljeno uro od leta 2015 rastejo hitreje kot bruto dodana vrednost na opravljeno uro. Nominalni stroški dela na opravljeno delovno uro so v prejšnjem letu dosegli 110,5 % vrednosti iz 2015 (v 2021: 106,7 %).
Produktivnost kapitala še vedno raste. Krize negativno vplivajo na njeno rast
Produktivnost kapitala po letu 2015 še naprej raste, torej enota osnovnega sredstva ustvari vse več dodane vrednosti. Potem ko je produktivnost v epidemijskem letu 2020 upadla na 114,4 %, se je leto pozneje znova povečala na 122,4 % dodane vrednosti iz leta 2015.
Realna produktivnost dela enaka v obeh kohezijskih regijah
Po kazalniku realna produktivnost dela na opravljeno delovno uro med kohezijskima regijama ni razlike. Leta 2021 so v vzhodni Sloveniji ustvarili 127,5 %, v zahodni Sloveniji pa 127,4 % bruto dodane vrednosti iz 2015. Nominalna produktivnost dela na opravljeno delovno uro se povečuje v obeh kohezijskih regijah. Vendar v zahodni Sloveniji ustvarijo višji bruto domači proizvod na opravljeno delovno uro (34 evrov leta 2021) kot v vzhodni Sloveniji (28 evrov).
Produktivnost dela, izražena v opravljenih delovnih urah, po letu 2015 (2015 = 100) stalno narašča. Lani je delo, izraženo v opravljenih delovnih urah, ustvarilo 129,2 % dodane vrednosti iz leta 2015 (v 2021: 127,7 %). Tudi kazalnik realne produktivnosti dela na zaposlenega kaže rast produktivnosti, saj je bilo v 2022 ustvarjene 123,3 % dodane vrednosti iz leta 2015 (v 2021: 120,6 %). Sredstva za zaposlene na opravljeno uro od leta 2015 rastejo hitreje kot bruto dodana vrednost na opravljeno uro. Nominalni stroški dela na opravljeno delovno uro so v prejšnjem letu dosegli 110,5 % vrednosti iz 2015 (v 2021: 106,7 %).
Produktivnost kapitala še vedno raste. Krize negativno vplivajo na njeno rast
Produktivnost kapitala po letu 2015 še naprej raste, torej enota osnovnega sredstva ustvari vse več dodane vrednosti. Potem ko je produktivnost v epidemijskem letu 2020 upadla na 114,4 %, se je leto pozneje znova povečala na 122,4 % dodane vrednosti iz leta 2015.
Realna produktivnost dela enaka v obeh kohezijskih regijah
Po kazalniku realna produktivnost dela na opravljeno delovno uro med kohezijskima regijama ni razlike. Leta 2021 so v vzhodni Sloveniji ustvarili 127,5 %, v zahodni Sloveniji pa 127,4 % bruto dodane vrednosti iz 2015. Nominalna produktivnost dela na opravljeno delovno uro se povečuje v obeh kohezijskih regijah. Vendar v zahodni Sloveniji ustvarijo višji bruto domači proizvod na opravljeno delovno uro (34 evrov leta 2021) kot v vzhodni Sloveniji (28 evrov).
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Kazalniki produktivnosti dela, Slovenija
Kazalniki produktivnosti kapitala, Slovenija
METODOLOŠKO OPOZORILO
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
