Aktivno in neaktivno prebivalstvo, 3. četrtletje 2022
Stopnja brezposelnosti v 3. četrtletju nižja
V 3. četrtletju 2022 je bila stopnja brezposelnosti 4,0-odstotna, kar je nekoliko manj kot v četrtletju pred tem. Več je bilo študentskega dela.
V primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta je število brezposelnih upadlo
Brezposelnih je bilo približno 42.000 oseb. To je bilo za 4,4 % (okoli 2.000 oseb) manj kot v prejšnjem četrtletju in za 11,7 % (približno 6.000 oseb) manj kot v istem obdobju prejšnjega leta.
Stopnja brezposelnosti je bila 4,0-odstotna, za 0,2 odstotne točke nižja v primerjavi s prejšnjim četrtletjem in za 0,5 odstotne točke nižja kot v istem četrtletju lani. Stopnja brezposelnosti med moškimi je znašala 3,9 %, med ženskami pa 4,1 %. Pri moških je v primerjavi s prejšnjim četrtletjem ostala nespremenjena, pri ženskah pa je upadla za 0,5 odstotne točke. Brezposelnih moških je bilo tako približno enako, brezposelnih žensk pa okoli 2.000 manj. V primerjavi z istim četrtletjem lani pa je ostalo nespremenjeno število brezposelnih med ženskami, medtem ko se je med moškimi zmanjšalo za približno 5.000 oseb.
Med delovno aktivnimi več mladih
Med prebivalci Slovenije v zasebnih gospodinjstvih je bilo delovno aktivnih 995.000 oseb. Njihovo število se je v primerjavi z 2. četrtletjem 2022 povečalo za 9.000 oseb, v primerjavi s 3. četrtletjem lani pa zmanjšalo za 3.000 oseb; v obeh primerih gre za razliko, manjšo od 1 %.
Stopnja vseh delovno aktivnih je znašala 57,1 %. To je bilo za 0,4 odstotne točke več kot četrtletje prej in za 0,2 odstotne točke manj kot v istem četrtletju lani. Stopnja delovne aktivnosti v starostni skupini 20–64 let je bila med moškimi 81,6-odstotna, med ženskami pa 74,4-odstotna. V primerjavi s prejšnjim četrtletjem se je pri delovno aktivnih moških zvišala za 0,3 odstotne točke, pri ženskah pa znižala za 0,1 odstotne točke.
Največ sprememb je bilo v starostni skupini 15–24 let. V njej je bilo delovno aktivnih 39,9 % moških ali za 7,5 odstotne točke več kot v prejšnjem četrtletju in 36,4 % žensk ali za 9,4 odstotne točke več. Razlog za povečanje lahko pripišemo večjemu številu vključenih v študentsko delo.
Delovno aktivni po zaposlitvenem statusu
Med delovno aktivnimi prebivalci jih je bilo 81 % zaposlenih v delovnem razmerju, kar je bilo za 1 odstotno točko manj kot v 2. četrtletju. Delež samozaposlenih je ostal nespremenjen – 12 %. Prav tako je ostal nespremenjen delež delovno aktivnih, ki pomagajo na družinski kmetiji ali v družinskem podjetju (2 %), in tistih, ki opravljajo druga dela (1 %). Študentsko delo pa je opravljalo 4 % delovno aktivnih ali za 2 odstotni točki več kot v prejšnjem četrtletju.
Študentskega dela več
Prek študentskega servisa je delo opravljalo približno 41.000 oseb. To je bilo v primerjavi z 2. četrtletjem za 60,2 % več, v primerjavi z istim četrtletjem prejšnjega leta pa za 4,7 % manj. Prek študentskega servisa je v 3. četrtletju delalo približno 17.000 moških in 24.000 žensk. Število je v primerjavi s prejšnjim četrtletjem med moškimi zraslo za 77 % in med ženskami za 50 %. V primerjavi z istim četrtletjem lani pa je med moškimi upadlo za 12 %, medtem ko se je med ženskami povečalo za 1 %.
Zaposlenih z delovnim časom, krajšim od polnega, več kot v prejšnjem četrtletju
Od skupno 858.000 zaposlenih jih je delalo s polnim delovnim časom 91 %, z delovnim časom, krajšim od polnega, pa 9 %. V primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta sta oba deleža ostala nespremenjena. Zaposlenih z delovnim časom, krajšim od polnega, je bilo približno 74.000 ali za 2 % več kot v prejšnjem četrtletju. 28,8 % teh oseb je imelo tak delovni čas zaradi izobraževanja ali usposabljanja, 25,9 % zaradi bolezni, invalidnosti ali delne upokojitve, 45,3 % pa iz drugih razlogov (pomanjkanje dela, skrb za otroka in/ali odraslega, niso mogli najti dela, družinski razlogi).
Med mladimi imel pogodbo za določen čas vsak peti
Zaposlenih v delovnem razmerju za nedoločen čas je bilo 745.000, zaposlenih za določen čas pa 60.000. Delež prvih je bil največji med osebami v starostni skupini 50 ali več let (bilo jih je 97,1 %), delež drugih pa med mladimi, starimi 15–29 let (bilo jih je 21,7 %).
Brezposelnih je bilo približno 42.000 oseb. To je bilo za 4,4 % (okoli 2.000 oseb) manj kot v prejšnjem četrtletju in za 11,7 % (približno 6.000 oseb) manj kot v istem obdobju prejšnjega leta.
Stopnja brezposelnosti je bila 4,0-odstotna, za 0,2 odstotne točke nižja v primerjavi s prejšnjim četrtletjem in za 0,5 odstotne točke nižja kot v istem četrtletju lani. Stopnja brezposelnosti med moškimi je znašala 3,9 %, med ženskami pa 4,1 %. Pri moških je v primerjavi s prejšnjim četrtletjem ostala nespremenjena, pri ženskah pa je upadla za 0,5 odstotne točke. Brezposelnih moških je bilo tako približno enako, brezposelnih žensk pa okoli 2.000 manj. V primerjavi z istim četrtletjem lani pa je ostalo nespremenjeno število brezposelnih med ženskami, medtem ko se je med moškimi zmanjšalo za približno 5.000 oseb.
Med delovno aktivnimi več mladih
Med prebivalci Slovenije v zasebnih gospodinjstvih je bilo delovno aktivnih 995.000 oseb. Njihovo število se je v primerjavi z 2. četrtletjem 2022 povečalo za 9.000 oseb, v primerjavi s 3. četrtletjem lani pa zmanjšalo za 3.000 oseb; v obeh primerih gre za razliko, manjšo od 1 %.
Stopnja vseh delovno aktivnih je znašala 57,1 %. To je bilo za 0,4 odstotne točke več kot četrtletje prej in za 0,2 odstotne točke manj kot v istem četrtletju lani. Stopnja delovne aktivnosti v starostni skupini 20–64 let je bila med moškimi 81,6-odstotna, med ženskami pa 74,4-odstotna. V primerjavi s prejšnjim četrtletjem se je pri delovno aktivnih moških zvišala za 0,3 odstotne točke, pri ženskah pa znižala za 0,1 odstotne točke.
Največ sprememb je bilo v starostni skupini 15–24 let. V njej je bilo delovno aktivnih 39,9 % moških ali za 7,5 odstotne točke več kot v prejšnjem četrtletju in 36,4 % žensk ali za 9,4 odstotne točke več. Razlog za povečanje lahko pripišemo večjemu številu vključenih v študentsko delo.
Delovno aktivni po zaposlitvenem statusu
Med delovno aktivnimi prebivalci jih je bilo 81 % zaposlenih v delovnem razmerju, kar je bilo za 1 odstotno točko manj kot v 2. četrtletju. Delež samozaposlenih je ostal nespremenjen – 12 %. Prav tako je ostal nespremenjen delež delovno aktivnih, ki pomagajo na družinski kmetiji ali v družinskem podjetju (2 %), in tistih, ki opravljajo druga dela (1 %). Študentsko delo pa je opravljalo 4 % delovno aktivnih ali za 2 odstotni točki več kot v prejšnjem četrtletju.
Študentskega dela več
Prek študentskega servisa je delo opravljalo približno 41.000 oseb. To je bilo v primerjavi z 2. četrtletjem za 60,2 % več, v primerjavi z istim četrtletjem prejšnjega leta pa za 4,7 % manj. Prek študentskega servisa je v 3. četrtletju delalo približno 17.000 moških in 24.000 žensk. Število je v primerjavi s prejšnjim četrtletjem med moškimi zraslo za 77 % in med ženskami za 50 %. V primerjavi z istim četrtletjem lani pa je med moškimi upadlo za 12 %, medtem ko se je med ženskami povečalo za 1 %.
Zaposlenih z delovnim časom, krajšim od polnega, več kot v prejšnjem četrtletju
Od skupno 858.000 zaposlenih jih je delalo s polnim delovnim časom 91 %, z delovnim časom, krajšim od polnega, pa 9 %. V primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta sta oba deleža ostala nespremenjena. Zaposlenih z delovnim časom, krajšim od polnega, je bilo približno 74.000 ali za 2 % več kot v prejšnjem četrtletju. 28,8 % teh oseb je imelo tak delovni čas zaradi izobraževanja ali usposabljanja, 25,9 % zaradi bolezni, invalidnosti ali delne upokojitve, 45,3 % pa iz drugih razlogov (pomanjkanje dela, skrb za otroka in/ali odraslega, niso mogli najti dela, družinski razlogi).
Med mladimi imel pogodbo za določen čas vsak peti
Zaposlenih v delovnem razmerju za nedoločen čas je bilo 745.000, zaposlenih za določen čas pa 60.000. Delež prvih je bil največji med osebami v starostni skupini 50 ali več let (bilo jih je 97,1 %), delež drugih pa med mladimi, starimi 15–29 let (bilo jih je 21,7 %).
METODOLOŠKO OPOZORILO
Delovno aktivni so vsi prebivalci, stari 15–89 let, ki so v referenčnem tednu opravili vsaj eno uro dela za plačilo (denarno ali nedenarno), dobiček ali družinsko blaginjo, vključno s pomagajočimi družinskimi člani. Med delovno aktivne prebivalce spadajo tudi vse tiste zaposlene ali samozaposlene osebe, ki so bile v referenčnem tednu odsotne z dela: zaradi dopusta ali praznikov, take organizacije delovnega časa ali izrabe ur, zaradi bolniške odsotnosti, materinskega ali očetovskega dopusta, starševskega dopusta; zaradi izobraževanja ali usposabljanja, povezanega z delom. Kot delovno aktivne po novem obravnavamo tudi sezonske delavce zunaj sezone, če so opravljali naloge, povezane s tem delom, ter osebe, ki so z dela odsotne iz drugih razlogov (vključno s čakanjem na delo), če je predvideno, da ta odsotnost ne bo trajala več kot tri mesece (oz. da bo trajala tri mesece ali manj).
Prekarne oblike dela so nestandardne oblike dela in veljajo za nestabilno, negotovo obliko zaposlitve.
Dodatna pojasnila so na voljo v posodobljenih metodoloških pojasnilih.
Prekarne oblike dela so nestandardne oblike dela in veljajo za nestabilno, negotovo obliko zaposlitve.
Dodatna pojasnila so na voljo v posodobljenih metodoloških pojasnilih.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
.jpg)
