Eksperimentalna statistika: Delo in življenjski pogoji, 3. četrtletje 2022
V najslabšem finančnem položaju gospodinjstva v najemniških stanovanjih
Finančno so težje shajala gospodinjstva staršev samohranilcev in tista, ki živijo v najemniških stanovanjih. Z življenjem je bila visoko zadovoljna nekaj manj kot polovica prebivalcev, bolj srečni pa so bili mlajši.
Skoraj petini enostarševskih gospodinjstev upadel dohodek
Četrtina gospodinjstev je ocenila, da se je njihov skupni neto dohodek v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem zvišal, po drugi strani pa je desetina gospodinjstev poročala o znižanju svojega dohodka. V primerjavi s 4. četrtletjem 2021, ko smo začeli spremljati ta podatek, se je delež prvoomenjene skupine povečal za 8 odstotnih točk, delež drugoomenjene pa zmanjšal za 3 odstotne točke. Najpomembnejša razloga za zvišanje dohodka sta bila povišanje plače (26 %) in usklajevanje plač na podlagi zakona (24 %), za znižanje dohodka pa znižanje plače (21 %) in izguba dela (17 %).
Znižanje dohodka je bilo najpogostejše v gospodinjstvih, v katerih poleg staršev in otrok živijo še drugi člani – dohodek je upadel skoraj petini (19 %) teh gospodinjstev. Sledila so gospodinjstva staršev samohranilcev z 18-odstotnim deležem.
V nekaj manj kot tretjini gospodinjstev (30 %), v katerih se je dohodek znižal, to ni vplivalo na življenjski standard gospodinjstva, preostala gospodinjstva pa so se najpogosteje prilagodila tako, da so zmanjšala izdatke (34 %), uporabila prihranke (18 %) ali si izposodila denar (8 %).
Težje shajala gospodinjstva v vzhodni Sloveniji
V 3. četrtletju 2022 je težko oz. zelo težko shajala s svojimi dohodki petina gospodinjstev, na drugi strani pa je nekaj manj kot četrtina (24 %) shajala lahko oz. zelo lahko. V večjem deležu so se s težavami srečala gospodinjstva v vzhodni Sloveniji, kjer jih je 23 % shajalo težko oz. zelo težko; v zahodni Sloveniji je bilo takih 17 % gospodinjstev.
V primerjavi s 4. četrtletjem 2021, ko smo začeli spremljati ta podatek, se je skupno število gospodinjstev, ki so shajala težko oz. zelo težko, povečalo za dve odstotni točki, število tistih, ki so shajala lahko oz. zelo lahko, pa zmanjšalo za tri odstotne točke.
Nepričakovane izdatke bi si lahko privoščila približno polovica gospodinjstev v Sloveniji
Na ravni Slovenije bi si nepričakovane izdatke v znesku 700 EUR lahko privoščilo 54 % gospodinjstev. Stanovanjske stroške, kredit, hipoteko ali najemnino za stanovanje je v četrtletju pred anketiranjem plačalo z zamudo zaradi finančnih težav 13 % gospodinjstev; delež je bil največji pri gospodinjstvih enega starša z otroki – več kot četrtina teh (26 %) je stroške poravnala z zamudo.
Več kot tretjina gospodinjstev, ki se jim je dohodek znižal, zamujala s plačili
Med gospodinjstvi, v katerih se je njihov skupni neto dohodek v zadnjih 12 mesecih znižal, jih je 38 % ocenilo, da shajajo težko oz. zelo težko, 61 % si jih ne bi moglo privoščiti nepričakovanih izdatkov in več kot tretjina (35 %) jih je v četrtletju pred anketiranjem zaradi finančnih težav zamujala s plačili. Gospodinjstva, v katerih je njihov dohodek ostal približno enak, so bila v nekoliko boljši situaciji – težko oz. zelo težko je shajala približno petina (19 %) teh gospodinjstev, s plačili jih je zamujalo 13 %.
Gospodinjstva v najemniških stanovanjih v najmanj ugodnem finančnem položaju
Najtežje so se skozi mesec prebijala gospodinjstva, ki so živela v najemniških stanovanjih, saj si nepričakovanih izdatkov v znesku 700 EUR ne bi moglo privoščiti 71 % teh gospodinjstev. Stroške jih je v četrtletju pred anketiranjem zaradi finančnih težav poravnalo z zamudo 30 %, težave z odplačilom najemnine jih je imelo 23 %. Finančno jih je težko oz. zelo težko shajalo 39 % – ta delež se je od 4. četrtletja 2021 povečal za 15 odstotnih točk.
Delež visoko zadovoljnih z življenjem večji pri bolj izobraženih
Prebivalci so bili najbolj zadovoljni z medosebnimi odnosi, najmanj pa s finančnim stanjem gospodinjstva. Visoko zadovoljnih (ocena 8 ali več na lestvici od 0 do 10) z medosebnimi odnosi je bilo 64 % prebivalcev, s finančnim stanjem gospodinjstva pa nekaj več kot četrtina (28 %).
Nekaj manj kot polovica prebivalcev (45 %) pa je bilo visoko zadovoljnih z življenjem na splošno. Delež takih prebivalcev je bil najmanjši med tistimi z dokončano največ osnovno šolo (37 %), največji pa med prebivalci z dokončano več kot srednjo šolo (59 %). Po starosti so bili v najmanjšem deležu zadovoljni z življenjem prebivalci, stari 55 let ali več (39 % visoko zadovoljnih), najbolj pa srednja starostna skupina (35–54 let), v kateri jih je bila visoko zadovoljna z življenjem skoraj polovica (49 %).
Mlajši bolj srečni
Osamljenosti ni v obdobju pred anketiranjem nikoli čutilo 46 % prebivalcev, četrtina je bila osamljena redkokdaj, 6 % pa ves čas ali večino časa. Nekoliko redkeje so bili osamljeni moški – polovica jih je ocenila, da se niso v obdobju pred anketiranjem nikoli počutili osamljene, medtem ko je bilo pri ženskah takih 43 %.
Srečo je v obdobju pred anketiranjem čutilo ves čas ali večino časa 58 % prebivalcev, redkokdaj ali nikoli pa 12 %. V največjem deležu so bili srečni mlajši, stari med 16 in 34 let, pri katerih jih je 70 % ocenilo, da so bili srečni ves čas oz. večino časa, medtem ko je bil ta delež najmanjši, in sicer polovičen, pri prebivalcih, starih 55 let ali več.
Četrtina gospodinjstev je ocenila, da se je njihov skupni neto dohodek v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem zvišal, po drugi strani pa je desetina gospodinjstev poročala o znižanju svojega dohodka. V primerjavi s 4. četrtletjem 2021, ko smo začeli spremljati ta podatek, se je delež prvoomenjene skupine povečal za 8 odstotnih točk, delež drugoomenjene pa zmanjšal za 3 odstotne točke. Najpomembnejša razloga za zvišanje dohodka sta bila povišanje plače (26 %) in usklajevanje plač na podlagi zakona (24 %), za znižanje dohodka pa znižanje plače (21 %) in izguba dela (17 %).
Znižanje dohodka je bilo najpogostejše v gospodinjstvih, v katerih poleg staršev in otrok živijo še drugi člani – dohodek je upadel skoraj petini (19 %) teh gospodinjstev. Sledila so gospodinjstva staršev samohranilcev z 18-odstotnim deležem.
V nekaj manj kot tretjini gospodinjstev (30 %), v katerih se je dohodek znižal, to ni vplivalo na življenjski standard gospodinjstva, preostala gospodinjstva pa so se najpogosteje prilagodila tako, da so zmanjšala izdatke (34 %), uporabila prihranke (18 %) ali si izposodila denar (8 %).
Težje shajala gospodinjstva v vzhodni Sloveniji
V 3. četrtletju 2022 je težko oz. zelo težko shajala s svojimi dohodki petina gospodinjstev, na drugi strani pa je nekaj manj kot četrtina (24 %) shajala lahko oz. zelo lahko. V večjem deležu so se s težavami srečala gospodinjstva v vzhodni Sloveniji, kjer jih je 23 % shajalo težko oz. zelo težko; v zahodni Sloveniji je bilo takih 17 % gospodinjstev.
V primerjavi s 4. četrtletjem 2021, ko smo začeli spremljati ta podatek, se je skupno število gospodinjstev, ki so shajala težko oz. zelo težko, povečalo za dve odstotni točki, število tistih, ki so shajala lahko oz. zelo lahko, pa zmanjšalo za tri odstotne točke.
Nepričakovane izdatke bi si lahko privoščila približno polovica gospodinjstev v Sloveniji
Na ravni Slovenije bi si nepričakovane izdatke v znesku 700 EUR lahko privoščilo 54 % gospodinjstev. Stanovanjske stroške, kredit, hipoteko ali najemnino za stanovanje je v četrtletju pred anketiranjem plačalo z zamudo zaradi finančnih težav 13 % gospodinjstev; delež je bil največji pri gospodinjstvih enega starša z otroki – več kot četrtina teh (26 %) je stroške poravnala z zamudo.
Več kot tretjina gospodinjstev, ki se jim je dohodek znižal, zamujala s plačili
Med gospodinjstvi, v katerih se je njihov skupni neto dohodek v zadnjih 12 mesecih znižal, jih je 38 % ocenilo, da shajajo težko oz. zelo težko, 61 % si jih ne bi moglo privoščiti nepričakovanih izdatkov in več kot tretjina (35 %) jih je v četrtletju pred anketiranjem zaradi finančnih težav zamujala s plačili. Gospodinjstva, v katerih je njihov dohodek ostal približno enak, so bila v nekoliko boljši situaciji – težko oz. zelo težko je shajala približno petina (19 %) teh gospodinjstev, s plačili jih je zamujalo 13 %.
Gospodinjstva v najemniških stanovanjih v najmanj ugodnem finančnem položaju
Najtežje so se skozi mesec prebijala gospodinjstva, ki so živela v najemniških stanovanjih, saj si nepričakovanih izdatkov v znesku 700 EUR ne bi moglo privoščiti 71 % teh gospodinjstev. Stroške jih je v četrtletju pred anketiranjem zaradi finančnih težav poravnalo z zamudo 30 %, težave z odplačilom najemnine jih je imelo 23 %. Finančno jih je težko oz. zelo težko shajalo 39 % – ta delež se je od 4. četrtletja 2021 povečal za 15 odstotnih točk.
Delež visoko zadovoljnih z življenjem večji pri bolj izobraženih
Prebivalci so bili najbolj zadovoljni z medosebnimi odnosi, najmanj pa s finančnim stanjem gospodinjstva. Visoko zadovoljnih (ocena 8 ali več na lestvici od 0 do 10) z medosebnimi odnosi je bilo 64 % prebivalcev, s finančnim stanjem gospodinjstva pa nekaj več kot četrtina (28 %).
Nekaj manj kot polovica prebivalcev (45 %) pa je bilo visoko zadovoljnih z življenjem na splošno. Delež takih prebivalcev je bil najmanjši med tistimi z dokončano največ osnovno šolo (37 %), največji pa med prebivalci z dokončano več kot srednjo šolo (59 %). Po starosti so bili v najmanjšem deležu zadovoljni z življenjem prebivalci, stari 55 let ali več (39 % visoko zadovoljnih), najbolj pa srednja starostna skupina (35–54 let), v kateri jih je bila visoko zadovoljna z življenjem skoraj polovica (49 %).
Mlajši bolj srečni
Osamljenosti ni v obdobju pred anketiranjem nikoli čutilo 46 % prebivalcev, četrtina je bila osamljena redkokdaj, 6 % pa ves čas ali večino časa. Nekoliko redkeje so bili osamljeni moški – polovica jih je ocenila, da se niso v obdobju pred anketiranjem nikoli počutili osamljene, medtem ko je bilo pri ženskah takih 43 %.
Srečo je v obdobju pred anketiranjem čutilo ves čas ali večino časa 58 % prebivalcev, redkokdaj ali nikoli pa 12 %. V največjem deležu so bili srečni mlajši, stari med 16 in 34 let, pri katerih jih je 70 % ocenilo, da so bili srečni ves čas oz. večino časa, medtem ko je bil ta delež najmanjši, in sicer polovičen, pri prebivalcih, starih 55 let ali več.
METODOLOŠKO OPOZORILO
Podatki se nanašajo na prebivalce, stare 16 let ali več. Vsebine, ki jih zbiramo v tem raziskovanju, so podobne, kot se zbirajo v raziskovanju Življenjski pogoji (EU-SILC). Ker se metodologija in način zbiranja razlikujeta, podatki med seboj niso primerljivi.
Podatke objavljamo kot eksperimentalne, ker je raziskovanje novo in se merski instrument ter metodologija za zbiranje podatkov in izračun kazalnikov še razvijata. Več informacij je na voljo v metodoloških pojasnilih.
Sofinancirala Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno avtorjeva in ne odražajo nujno mnenj Evropske unije ali Eurostata. Zanje nista odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki je dodelil finančna sredstva.
Podatke objavljamo kot eksperimentalne, ker je raziskovanje novo in se merski instrument ter metodologija za zbiranje podatkov in izračun kazalnikov še razvijata. Več informacij je na voljo v metodoloških pojasnilih.
Sofinancirala Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno avtorjeva in ne odražajo nujno mnenj Evropske unije ali Eurostata. Zanje nista odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki je dodelil finančna sredstva.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
.jpg)
.jpg)