Eksperimentalna statistika: Delo in življenjski pogoji, september 2022
Delo od doma bolj razširjeno med terciarno izobraženimi
Ob koncu poletja se je zmanjšal delež odsotnih z dela. Delo od doma je bilo bolj razširjeno med terciarno izobraženimi, v storitvenih dejavnostih in pri zaposlenih iz zahodne Slovenije. Svoje druženje v živo pa so najbolj omejili prebivalci, stari 55 let ali več.
Po poletnih dopustih upad odsotnosti na manj kot desetino zaposlenih
Delež odsotnih z dela se je po koncu poletja zmanjšal za 10 odstotnih točk, na 9 % zaposlenih. Večina zaposlenih (80 %) je septembra sicer vse dni v tednu delala na lokaciji delodajalca, 2 % zaposlenih pa sta, tako kot avgusta, delo opravljala od doma.
Terciarno izobraženi zaposleni so bili v primerjavi z nižje izobraženimi v manjši meri stalno na lokaciji delodajalca. Med zaposlenimi z dokončano več kot srednjo šolo jih je na lokaciji delovnega mesta delalo vse dni v tednu nekaj več kot dve tretjini (68 %), med nižje izobraženimi pa 87 % zaposlenih. Pri terciarno izobraženih je delo v tednu pred anketiranjem opravljalo delno na lokaciji delovnega mesta in delno od doma skoraj petina (19 %), pri nižje izobraženih pa 2 % zaposlenih.
Najmanj en dan v tednu delala od doma četrtina terciarno izobraženih zaposlenih
Septembra je delalo od doma najmanj en dan v tednu 12 % zaposlenih; pri moških je bil delež 10-odstoten, pri ženskah pa 14-odstoten.
Med zaposlenimi, ki so imeli končano več kot srednjo šolo, jih je četrtina delala od doma najmanj en dan v tednu, medtem ko je bilo med nižje izobraženimi (srednja šola ali manj) takih 5 % zaposlenih. Delo od doma je bilo bolj razširjeno med zaposlenimi, ki prebivajo v zahodni Sloveniji – najmanj en dan v tednu jih je tako delalo 16 %. Pri zaposlenih iz vzhodne Slovenije je bilo takih 8 %.
V storitvenih dejavnostih je delo opravljalo od doma najmanj en dan v tednu 15 % zaposlenih, v proizvodnih dejavnostih pa 6 %. Delež je bil največji pri nefizičnih delavcih – najmanj en dan v tednu je delalo od doma 16 % zaposlenih v teh poklicih. Med zaposlenimi, ki opravljajo poklice fizičnih oz. kvalificiranih fizičnih delavcev, jih je bilo 2 %.
Druženje v živo najbolj omejevali starejši
Septembra se je zaradi priporočil v zvezi s covidom-19 v živo družilo manj, kot bi se sicer, 40 % prebivalcev. V primerjavi z januarjem, ko je bilo omejevanje druženja v živo najizrazitejše, je bilo to za 30 odstotnih točk manj prebivalcev.
Svoje druženje v živo so najbolj omejevali prebivalci, stari 55 let ali več (45 %), najmanj pa srednja starostna skupina (35–54 let), v kateri je tako ravnala nekaj več kot tretjina (34 %).
Delež odsotnih z dela se je po koncu poletja zmanjšal za 10 odstotnih točk, na 9 % zaposlenih. Večina zaposlenih (80 %) je septembra sicer vse dni v tednu delala na lokaciji delodajalca, 2 % zaposlenih pa sta, tako kot avgusta, delo opravljala od doma.
Terciarno izobraženi zaposleni so bili v primerjavi z nižje izobraženimi v manjši meri stalno na lokaciji delodajalca. Med zaposlenimi z dokončano več kot srednjo šolo jih je na lokaciji delovnega mesta delalo vse dni v tednu nekaj več kot dve tretjini (68 %), med nižje izobraženimi pa 87 % zaposlenih. Pri terciarno izobraženih je delo v tednu pred anketiranjem opravljalo delno na lokaciji delovnega mesta in delno od doma skoraj petina (19 %), pri nižje izobraženih pa 2 % zaposlenih.
Najmanj en dan v tednu delala od doma četrtina terciarno izobraženih zaposlenih
Septembra je delalo od doma najmanj en dan v tednu 12 % zaposlenih; pri moških je bil delež 10-odstoten, pri ženskah pa 14-odstoten.
Med zaposlenimi, ki so imeli končano več kot srednjo šolo, jih je četrtina delala od doma najmanj en dan v tednu, medtem ko je bilo med nižje izobraženimi (srednja šola ali manj) takih 5 % zaposlenih. Delo od doma je bilo bolj razširjeno med zaposlenimi, ki prebivajo v zahodni Sloveniji – najmanj en dan v tednu jih je tako delalo 16 %. Pri zaposlenih iz vzhodne Slovenije je bilo takih 8 %.
V storitvenih dejavnostih je delo opravljalo od doma najmanj en dan v tednu 15 % zaposlenih, v proizvodnih dejavnostih pa 6 %. Delež je bil največji pri nefizičnih delavcih – najmanj en dan v tednu je delalo od doma 16 % zaposlenih v teh poklicih. Med zaposlenimi, ki opravljajo poklice fizičnih oz. kvalificiranih fizičnih delavcev, jih je bilo 2 %.
Druženje v živo najbolj omejevali starejši
Septembra se je zaradi priporočil v zvezi s covidom-19 v živo družilo manj, kot bi se sicer, 40 % prebivalcev. V primerjavi z januarjem, ko je bilo omejevanje druženja v živo najizrazitejše, je bilo to za 30 odstotnih točk manj prebivalcev.
Svoje druženje v živo so najbolj omejevali prebivalci, stari 55 let ali več (45 %), najmanj pa srednja starostna skupina (35–54 let), v kateri je tako ravnala nekaj več kot tretjina (34 %).
METODOLOŠKO OPOZORILO
Raziskovanje »Delo in življenjski pogoji« je nadomestilo raziskovanje »Delo in izobraževanje v času covida-19«, ki smo ga izvajali od decembra 2020 do septembra 2021. Novo raziskovanje ima drugačno metodologijo in opazovano populacijo, zato rezultati niso primerljivi.
Podatke objavljamo kot eksperimentalne, ker je raziskovanje novo in se merski instrument ter metodologija za zbiranje podatkov in izračun kazalnikov še razvijata. Več informacij je na voljo v metodoloških pojasnilih.
Podatke objavljamo kot eksperimentalne, ker je raziskovanje novo in se merski instrument ter metodologija za zbiranje podatkov in izračun kazalnikov še razvijata. Več informacij je na voljo v metodoloških pojasnilih.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
.jpg)
.jpg)