Indeksi cen življenjskih potrebščin, september 2022
Cene na letni ravni za 10 % višje, na mesečni pa za 0,9 % nižje
K letni inflaciji so največ prispevale višje cene prehrambnih izdelkov. Hrana in brezalkoholne pijače so se v enem letu podražile za 14,4 %. Na mesečno deflacijo je najbolj vplivala 24,5-odstotna pocenitev električne energije, kar je posledica vladne regulacije cen.
Letna rast cen 10-odstotna
Letna inflacija se je v primerjavi s prejšnjim mesecem z 11 % znižala na 10 %, povprečna letna rast cen pa je bila 8,4-odstotna.
Cene blaga so bile v povprečju višje za 12,5 %, cene storitev pa za 5,2 %. Blago dnevne porabe se je podražilo za 14,9 %, trajno blago za 10,5 % in poltrajno blago za 5,1 %.
Na letno inflacijo so najbolj vplivale podražitve prehrambnih izdelkov. Cene hrane in brezalkoholnih pijač so se zvišale za 14,4 %, kar je k inflaciji prispevalo 2,4 odstotne točke. Sledile so podražitve naftnih derivatov z 1,6 odstotne točke: tekoča goriva so se podražila za 44,1 %, dizelsko gorivo za 34,8 % in bencin za 20 %. Za 13 % višje cene stanovanjske in gospodinjske opreme in tekočega vzdrževanja stanovanj so letni indeks dvignile za 0,9 odstotne točke. V enem letu so se najbolj podražila trda goriva (za 91,7 %) in k skupni inflaciji prispevala 0,7 odstotne točke.
Deflacija na mesečni ravni
Cene življenjskih potrebščin so bile v septembru za 0,9 % nižje kot mesec prej.
K mesečni deflaciji je največ (−1,1 odstotne točke) prispevala pocenitev električne energije (za 24,5 %), ki je bila posledica vladne regulacije cen. Pocenitve počitniških paketov (za 14,4 %) so dodale −0,6 odstotne točke, proizvodov in storitev za osebna vozila (za 2,6 %) pa −0,3 odstotne točke. Po −0,1 odstotne točke vpliva so imele nižje cene toplotne energije (za 7 %) in nastanitvenih storitev (za 5,6 %).
V primerjavi s prejšnjim mesecem so se septembra zvišale cene oblačil in obutve (za 6,2 %), kar je znižalo deflacijo za 0,4 odstotne točke. Po 0,2 odstotne točke so dodale višje cene trdih goriv (za 14,4 %), gostinskih storitev (3,2 %) in hrane (za 1,3 %). Po 0,1 odstotne točke so prispevale še podražitve stanovanjske in gospodinjske opreme in tekočega vzdrževanja stanovanj (za 0,8 %) ter raznovrstnega blaga in storitev (za 0,7 %). Vse preostale podražitve so dodale 0,1 odstotne točke.
Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 10,6-odstotna (v prejšnjem septembru 2,7-odstotna). Mesečna rast cen je bila −0,3-odstotna (prejšnji mesec −0,1-odstotna).
Cene blaga so bile na letni ravni v povprečju višje za 13 %, cene storitev pa za 5,9 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 16,1 %, trajno blago za 9,1 % in poltrajno blago za 5,5 %.
Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v državah članicah EMU avgusta 9,1-odstotna (mesec prej 8,9 %) in v državah članicah EU 10,1-odstotna (mesec prej 9,8-odstotna). Najnižja je bila v Franciji (6,6-odstotna), najvišja v Estoniji (25,2-odstotna), v Sloveniji pa je znašala 11,5 %.
Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Letna inflacija se je v primerjavi s prejšnjim mesecem z 11 % znižala na 10 %, povprečna letna rast cen pa je bila 8,4-odstotna.
Cene blaga so bile v povprečju višje za 12,5 %, cene storitev pa za 5,2 %. Blago dnevne porabe se je podražilo za 14,9 %, trajno blago za 10,5 % in poltrajno blago za 5,1 %.
Na letno inflacijo so najbolj vplivale podražitve prehrambnih izdelkov. Cene hrane in brezalkoholnih pijač so se zvišale za 14,4 %, kar je k inflaciji prispevalo 2,4 odstotne točke. Sledile so podražitve naftnih derivatov z 1,6 odstotne točke: tekoča goriva so se podražila za 44,1 %, dizelsko gorivo za 34,8 % in bencin za 20 %. Za 13 % višje cene stanovanjske in gospodinjske opreme in tekočega vzdrževanja stanovanj so letni indeks dvignile za 0,9 odstotne točke. V enem letu so se najbolj podražila trda goriva (za 91,7 %) in k skupni inflaciji prispevala 0,7 odstotne točke.
Deflacija na mesečni ravni
Cene življenjskih potrebščin so bile v septembru za 0,9 % nižje kot mesec prej.
K mesečni deflaciji je največ (−1,1 odstotne točke) prispevala pocenitev električne energije (za 24,5 %), ki je bila posledica vladne regulacije cen. Pocenitve počitniških paketov (za 14,4 %) so dodale −0,6 odstotne točke, proizvodov in storitev za osebna vozila (za 2,6 %) pa −0,3 odstotne točke. Po −0,1 odstotne točke vpliva so imele nižje cene toplotne energije (za 7 %) in nastanitvenih storitev (za 5,6 %).
V primerjavi s prejšnjim mesecem so se septembra zvišale cene oblačil in obutve (za 6,2 %), kar je znižalo deflacijo za 0,4 odstotne točke. Po 0,2 odstotne točke so dodale višje cene trdih goriv (za 14,4 %), gostinskih storitev (3,2 %) in hrane (za 1,3 %). Po 0,1 odstotne točke so prispevale še podražitve stanovanjske in gospodinjske opreme in tekočega vzdrževanja stanovanj (za 0,8 %) ter raznovrstnega blaga in storitev (za 0,7 %). Vse preostale podražitve so dodale 0,1 odstotne točke.
Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 10,6-odstotna (v prejšnjem septembru 2,7-odstotna). Mesečna rast cen je bila −0,3-odstotna (prejšnji mesec −0,1-odstotna).
Cene blaga so bile na letni ravni v povprečju višje za 13 %, cene storitev pa za 5,9 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 16,1 %, trajno blago za 9,1 % in poltrajno blago za 5,5 %.
Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v državah članicah EMU avgusta 9,1-odstotna (mesec prej 8,9 %) in v državah članicah EU 10,1-odstotna (mesec prej 9,8-odstotna). Najnižja je bila v Franciji (6,6-odstotna), najvišja v Estoniji (25,2-odstotna), v Sloveniji pa je znašala 11,5 %.
Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija
Indeksi cen življenjskih potrebščin, Slovenija
|
Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin v stopnjah rasti, Slovenija
1) Indeksi. |
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.