Pridelek zgodnjih posevkov in zgodnjega sadja ter pričakovani pridelek pomembnejših poznih pridelkov, 2022

Pridelek strnih žit nekoliko lažji od lanskega, marelice in češnje obrodile odlično

Letina češenj in marelic v intenzivnih in ekstenzivnih nasadih je bila odlična. Večina strnih žit je obrodila slabše. Napoveduje se manjša letina poznega krompirja in koruze.

  • 28. 9. 2022 ob 10:30
  • |
  • Posodobljeno
  • 5. 10. 2022 ob 12:57
  • |
  • začasni podatki
Letina strnih žit povprečna

V 2022 je skupni pridelek krušnih žit (pšenice, pire, rži in soržice) tehtal več kot 154.000 ton oz. za 2 % manj od lanskega. Na pšeničnih poljih smo pridelali okoli 150.000 ton zrnja, to je primerljivo s predhodnim letom. Površina, namenjena pridelavi pšenice, je bila za 3 % večja, povprečni pridelek (5,5 tone na hektar) pa za 6 % manjši. Za približno četrtino se je povečala površina, posejana z ržjo in soržico. Za četrtino je bil težji tudi skupni pridelek teh žit, zato je bil povprečni pridelek (4 tone na hektar) primerljiv z lanskim.

Vseh treh krmnih žit (ječmena, ovsa in tritikale) se je pridelalo skoraj 140.700 ton oz. za 6 % manj kot v prejšnjem letu. Povprečni pridelek ječmena, pri nas najbolj razširjenega krmnega žita, je bil primerljiv s povprečjem zadnjega desetletja in je znašal 5 ton na hektar. Ječmen je bil posejan na največji površini do zdaj (na skoraj 22.600 hektarjih). Površina njiv, posejanih s tritikalo, je bila po obsegu na lanski ravni, povprečni pridelek 4,9 tone na hektar pa za 5 % manjši.

Letina poznega krompirja po napovedih slabša

Zgodnji krompir so pridelovalci posadili v 2022 na nekoliko večji površini kot v letu prej (za več kot 5 %). Skupni pridelek 3.700 ton je bil za skoraj 3 % težji kot lanski, medtem ko je povprečni pridelek nekoliko upadel (17,9 tone na hektar) in je bil tudi manjši od desetletnega povprečja (za 15 %).

Podatki o pričakovanih pridelkih po stanju na dan 31. julija 2022 napovedujejo tudi manjšo letino poznega krompirja. Pričakujemo, da bomo pospravili okoli 58.500 ton poznega krompirja, kar ob nekoliko večji posajeni površini kot lani (za 5 %) pomeni povprečni pridelek 22,1 tone na hektar. To je za 7 % manj kot v 2021 in za 14 % manj v primerjavi s povprečjem zadnjega desetletja.

Oljna ogrščica obrodila boljše

Površina za pridelavo industrijskih oljnic (oljne ogrščice, soje in sončnic) je bila v 2022 večja kot leto prej. Na skoraj 3.000 hektarjih njiv smo pridelali več kot 7.500 ton oljne ogrščice oz. za 9 % več. Tudi povprečni pridelek te oljnice je bil dober – 2,6 tone na hektar oz. za skoraj 3 % več.

Sojo smo posejali na 24 % večji površini v primerjavi s predhodnim letom. Po napovedih naj bi na 2.350 hektarjih pridelali skoraj 6.500 ton sojinega zrnja. Pričakovani povprečni pridelek 2,8 tone na hektar je primerljiv s povprečjem v zadnjih desetih letih in za 10 % večji kot v 2021.

Sončnice smo pridelovali na največji površini do zdaj (na 560 hektarjih). Obrodile pa naj bi slabše – povprečni pridelek 2,3 tone na hektar je namreč za 15 % manjši kot lanski.

Poletna suša naj bi vplivala na pridelke obeh vrst koruze

Po podatkih o pričakovanih pridelkih po stanju na dan 31. julija 2022 bodo slovenski pridelovalci koruze, predvsem zaradi poletnega sušnega obdobja, letos pospravili za 23 % manj koruznega zrnja. Povprečni pričakovani pridelek koruze za zrnje naj bi tehtal 7,2 tone; to je za četrtino manj od lanskega in za 16 % manj od povprečnega pridelka v zadnjem desetletju. Napoveduje se tudi za četrtino manjši pridelek silažne koruze. Povprečni pridelek naj bi tehtal 33,7 tone na hektar, to je za 25 % manj od povprečja zadnjih desetih let.

Letina zgodnjih stebelnih sadnih vrst v intenzivnih in ekstenzivnih sadovnjakih ter jagod dobra

V 2022 sta dve najpomembnejši zgodnji stebelni sadni vrsti, marelice in češnje, zelo dobro obrodili. Dobra letina je v primerjavi z letom prej posledica ugodnejših vremenskih razmer, saj je bila površina teh dveh sadnih vrst primerljiva s tisto v 2021. Skupni pridelek marelic v intenzivnih sadovnjakih je tehtal okoli 900 ton; gre za drugi najvišji pridelek od leta 1991. Povprečni pridelek je bil 10,1 tone na hektar; to je za polovico več od povprečja zadnjih desetih let. Marelice so dobro obrodile tudi v ekstenzivnih sadovnjakih. Skupni pridelek je tehtal okoli 350 ton, medtem ko je bil povprečni pridelek 12,3 kilograma na drevo primerljiv s tistim v zadnjem desetletju.

Pridelovalci češenj so pobrali skoraj 1.700 ton tega sadja oz. za približno 60 % več od povprečja zadnjih desetih let. Povprečni pridelek češenj je znašal 7,8 tone na hektar; to je za tretjino več v primerjavi s povprečjem zadnjih desetih let. Drevesa češenj v ekstenzivnih nasadih so bila dobro obložena. Povprečni pridelek češenj je znašal 24,8 kilograma na drevo; to je skoraj 16 % več od povprečja zadnjih desetih let.

Jagode so pridelovali na nekoliko večji površini kot v 2021 (za več kot 8 %), težji je bil tudi skupni pridelek (okoli 2.300 ton), in sicer za polovico več. Na hektar so pridelali 17,9 tone jagod, kar je za 5 % več v primerjavi s povprečjem zadnjih desetih let.

Letina breskev in nektarin po napovedih dobra


Statistični podatki o pričakovanih pridelkih po stanju na dan 31. julija 2022 nakazujejo boljšo letino breskev in nektarin v primerjavi z zelo slabo predhodno letino. Površina sadovnjakov z breskvami in nektarinami se v zadnjih desetih letih vztrajno zmanjšuje, tako je bilo tudi letos. Na približno 230 hektarjih (za 3 % manjša površina) naj bi pridelali več kot 3.300 ton breskev in nektarin. Povprečni pričakovani pridelek naj bi bil 14,4 tone na hektar oz. za 14 % več v primerjavi s povprečjem zadnjih desetih let.
Pridelek marelic in češenj v intenzivnih sadovnjakih, Slovenija
Pridelek marelic in češenj v intenzivnih sadovnjakih, Slovenija
Pridelek pšenice in pire ter ječmena, Slovenija
Pridelek pšenice in pire ter ječmena, Slovenija
Pridelek zgodnjih poljščin, Slovenija
20222022
2021
2022
tindekst/ha
Pšenica in pira – skupaj150.82297,75,5
  pšenica149.34197,85,5
  pira1.48181,22,4
Rž in soržica3.195126,34,0
Ječmen112.52094,55,0
Oves3.18677,33,1
Tritikala24.96894,64,9
Krmni grah75083,22,3
Oljna ogrščica 7.555109,42,6
Pridelek zgodnjega sadja v intenzivnih sadovnjakih, Slovenija
20222022
2021
2022
tindekst/ha
Marelice9091.420,210,1
Češnje in višnje – skupaj1.784948,97,9
  češnje1.697969,57,8
  višnje87727,611,2
Jagode2.312149,817,9
Pridelek zgodnjega sadja v ekstenzivnih sadovnjakih, Slovenija
20222022
2021
2022
tindekskg/drevo
Marelice3541.610,912,3
Češnje in višnje – skupaj4.7091.476,323,5
  češnje4.3011.401,024,8
  višnje4093.142,415,2
Pričakovan pridelek pomembnejših poznih poljščin, Slovenija
20222022
2021
2022
tindekst/ha
Koruza za zrnje297.91976,67,2
Koruza za silažo905.88574,633,7
Sirek za zrnje24929,15,5
Krompir (pozni)58.45297,622,1
Sončnice1.288113,12,3
Soja za zrnje6.482134,72,8
Pričakovan pridelek pomembnejših poznih sadnih vrst, Slovenija
20222022
2021
2022
tindekst/ha
Breskve in nektarine3.3171.020,714,4
Ameriške borovnice400174,45,8
Maline14598,04,5
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.