Življenjski pogoji otrok, 2021
Splošno zdravstveno stanje otrok dobro, druženja in obiskovanja prostočasnih dejavnosti manj
Splošno zdravstveno stanje otrok je bilo v 2021 ocenjeno kot zelo dobro za večji delež otrok; v primerjavi z 2017 je ta narastel za 10 odstotnih točk. V primerjavi z 2014 pa je bil delež gospodinjstev, v katerih so se vsi otroci družili z vrstniki, za 13 odstotnih točk manjši.
V zelo dobrem zdravstvenem stanju tri četrtine otrok
Za skoraj tri četrtine otrok (74 %), starih od 0 do 15 let, so starši ali skrbniki v 2021 ocenili, da je bilo njihovo splošno zdravstveno stanje zelo dobro. To je za 10 odstotnih točk več kot v letu 2017 (64 %), ko smo prav tako zbirali te podatke. Za 24 % otrok so ocenili, da je njihovo splošno zdravstveno stanje dobro, za 2 % otrok pa srednje.
Med spoloma ni bilo opaznejših razlik. Nekoliko manjši delež otrok z oceno zelo dobro zdravstveno stanje je bil v starostni skupini od 11 do 15 let (dečki: 68 %; deklice: 63 %).
Večina otrok (98 %) pri običajnih aktivnostih ni bila dolgotrajno (neprekinjeno že vsaj 6 mesecev) ovirana zaradi zdravstvenih težav. Za 2 odstotka so starši ali skrbniki navedli, da so jih tovrstne težave zelo ali zmerno ovirale pri vsakodnevnih aktivnostih. Nekoliko višji odstotek oviranih otrok je bil v starostni skupini od 11–15 let (4 %).
Izbrane dobrine dostopne skoraj vsem otrokom
Dostopnost dobrin, kot so obutev, oprema za zunanje aktivnosti (npr. kolo, rolerji, kotalke, smuči, sani), igrače oz. igre in knjige, primerne starosti otroka, se od leta 2014, ko smo nazadnje merili te podatke, do leta 2021 ni občutneje spremenila. Otroci so jih imeli na voljo v 98 % oz. igrače/igre za notranjo uporabo v 99 % gospodinjstev.
Vsaj nekaj novih oblačil ni moglo kupiti vsem svojim otrokom 2 % gospodinjstev. Opazna je bila razlika med gospodinjstvi z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine, in tistimi z dohodki nad omenjenim pragom. Med prvimi je bilo takšnih, ki niso mogli kupiti vsaj nekaj novih oblačil vsem svojim otrokom, 9 %, medtem ko je bilo med gospodinjstvi z dohodki nad pragom tveganja revščine takih 2 %.
Na druženje otrok s prijatelji in obiskovanje plačljivih prostočasnih aktivnosti vplival covid-19
V primerjavi z letom 2014 je najbolj upadel delež gospodinjstev, v katerih je vsak otrok občasno povabil prijatelje, da so se skupaj igrali in še kaj prigriznili; zmanjšal se je za 13 odstotnih točk, na 79 %. Med preostalo petino gospodinjstev (21 %), ki ni imela te možnosti, jih je kot glavni razlog največ navedlo covid-19 in z njim povezane ukrepe. Prav tako se je v teh sedmih letih za 9 odstotnih točk, na 59 %, zmanjšal delež gospodinjstev, v katerih so vsi otroci redno obiskovali plačljive prostočasne dejavnosti, npr. krožek, glasbeno šolo, športno dejavnost in druge aktivnosti. Zaradi finančnih razlogov si teh aktivnosti za vse otroke ni moglo privoščiti 4 % gospodinjstev, preostali pa zaradi drugih okoliščin, med katerimi so bili tudi razlogi, povezani s covid-19.
Na druženje z vrstniki in na obiskovanje prostočasnih plačljivih dejavnosti, pa je vplival tudi dohodek gospodinjstva. Med gospodinjstvi z najnižjimi dohodki je bil delež teh, ki so občasno povabili prijatelje, da bi se skupaj igrali in še kaj prigriznili, nižji (73 %) kot v gospodinjstvih z najvišjimi dohodki (81 %). Razlike so bile med gospodinjstvi z dohodki nad pragom in tistimi z dohodki pod pragom tveganja revščine, a so se v sedmih letih zmanjšale.
Večina otrok praznuje rojstni dan, god ali različne druge praznike
V 95 % gospodinjstev so vsem otrokom omogočili, da so praznovali rojstni dan, god ali druge praznike. To je bilo za 2 odstotni točki manj kot v 2014. Večina gospodinjstev, ki niso mogla omogočiti praznovanja, je v 2021 kot glavni razlog navedla covid-19 in z njim povezane ukrepe, medtem ko so v 2014 prevladovali finančni razlogi. Delež takih, ki so svojim otrokom to omogočila, je bil nekoliko manjši med gospodinjstvi z najnižjimi dohodki (92 %).
Šoloobvezni otroci s primernimi prostori za učenje in delanje domačih nalog
V 96 % gospodinjstev so imeli otroci primeren prostor za učenje ali delanje domačih nalog. Pri preostalih, ki tega niso bila zmožna zagotoviti, je 1 % gospodinjstev navedel finančne omejitve, 3 % pa druge razloge. Takšnega prostora ni imelo 11 % otrok iz gospodinjstev, ki so živela pod pragom tveganja revščine, in 3 % otrok iz gospodinjstev nad pragom tveganja revščine. Otroci iz 91 % gospodinjstev so v času zaprtja šol zaradi epidemije covida-19 imeli na voljo tudi vse potrebno za šolanje na daljavo: računalnik ali mobilno napravo ter ustrezno/primerno internetno povezavo.
Večina otrok večkrat na dan preživljala čas s svojimi starši
94 % otrok, starih od 0 do 17 let, je v obdobju enega leta pred anketiranjem večkrat na dan preživljalo čas s svojimi starši, npr. med obroki, pri igri, opravljanju domačih nalog, hoji, sprehodih, športu, pogovarjanju. 5 % otrok se je na tak način družilo s starši enkrat na dan, 1 % pa večkrat na teden. Pričakovano je bil ta delež nekoliko nižji (89 %) pri starejših otrocih, starih 16 in 17 let. Prav tako so v nekoliko manjšem deležu (89 %) večkrat na dan tako preživljali čas otroci, ki so v gospodinjstvu živeli samo z enim izmed staršev.
Dostopnost izbranih dobrin za vse otroke iz gospodinjstva (stare 0–15 let)1), Slovenija, 2021
1) Upoštevana so samo gospodinjstva z otroki, starimi od 0 do 15 let. Da imajo otroci določeno dobrino, se upošteva, kadar je ta na voljo vsem otrokom iz gospodinjstva. 2) Seštevek se ne ujema zaradi zaokroževanja. 3) Upoštevana so samo gospodinjstva s šoloobvezni otroci. |
Podrobni podatki bodo objavljeni 20. oktobra 2022 tudi v podatkovni bazi SiStat.
Izvedbo raziskovanja je sofinancirala Evropska unija. Za vsebino te objave je odgovoren izključno SURS. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za uporabo navedenih informacij.

Več: Avtorske pravice.