Aktivno in neaktivno prebivalstvo, 2. četrtletje 2022

Število brezposelnih ostaja enako

V 2. četrtletju 2022 je bila stopnja brezposelnosti 4,2-odstotna, za 0,1 odstotne točke nižja kot v četrtletju pred tem. Več je bilo prekarnega dela.

  • 30. 8. 2022 ob 10:30
  • |
  • končni podatki

Razmere na trgu dela skoraj nespremenjene

Med prebivalci Slovenije v zasebnih gospodinjstvih je bilo delovno aktivnih 987.000 oseb. Njihovo število se je v primerjavi s 1. četrtletjem povečalo za 7.000 oseb, v primerjavi z 2. četrtletjem prejšnjega leta pa je zraslo za 8.000 oseb oz. 1 %. Stopnja delovne aktivnosti v starostni skupini 20–64 let je bila med moškimi 81,3-odstotna, med ženskami pa 74,5-odstotna. Pri moških je to v primerjavi s prejšnjim četrtletjem pomenilo rast za 0,9 odstotne točke, pri ženskah pa za 0,4 odstotne točke. Stopnja delovne aktivnosti je znašala 78,0 %, kar je za 0,7 odstotne točke več kot četrtletje prej in za 1,2 odstotne točke več kot v istem četrtletju prejšnjega leta.

Med delovno aktivnimi po zaposlitvenem statusu v primerjavi s prejšnjim četrtletjem ni bilo sprememb. 82 % delovno aktivnih je bilo zaposlenih v delovnem razmerju, 12 % jih je bilo samozaposlenih, 3 % jih je opravljalo študentsko delo, 2 % delovno aktivnih sta pomagala na družinski kmetiji ali v družinskem podjetju, 1 % pa je opravljal druge oblike dela.

Število brezposelnih enako, število dolgotrajno brezposelnih upadlo

Število brezposelnih se tako v primerjavi s prejšnjim četrtletjem kot tudi z istim obdobjem prejšnjega leta ni spremenilo. Brezposelnih oseb je bilo v vseh treh časovnih obdobjih približno 44.000. Stopnja brezposelnosti je med moškimi znašala 3,9 %, med ženskami pa 4,6 %. Pri moških je v primerjavi s prejšnjim četrtletjem ostala nespremenjena, pri ženskah pa je upadla za 0,1 odstotne točke. Med moškimi je število brezposelnih v primerjavi z istim četrtletjem lani zraslo za okoli 3.000 oseb oz. za 14 odstotkov, med ženskami pa je upadlo za približno 4.000 oseb oz. za 14 odstotkov.

Med brezposelnimi je zaposlitev manj kot eno leto iskalo približno 26.000 oseb oz. 60 % vseh; to je približno 3.000 oseb oz. 12 % več kot v prejšnjem četrtletju. 18.000 oseb oz. 40 % vseh brezposelnih pa je zaposlitev iskalo eno leto ali več – opredelimo jih kot dolgotrajno brezposelne. Njihovo število je v primerjavi s prejšnjim četrtletjem upadlo za približno 3.000 oseb oz. za 16 %. Med dolgotrajno brezposelnimi je bilo približno enako število moških in žensk – 9.000.

Prekarnega dela več

Prekarne oblike dela je opravljalo 59.000 delovno aktivnih oz. 6 % vseh delovno aktivnih. V primerjavi s prejšnjim četrtletjem se je njihovo število povečalo za približno 6.000 oseb oz. 11 %, v primerjavi z 2. četrtletjem prejšnjega leta pa je zraslo za približno 4.000 oseb oz. 7 %. S 43 % je bilo največ takšnih, ki so opravljali delo prek študentskega servisa, s 26 % so sledili samostojni podjetniki, ki ne zaposlujejo in večinoma delajo za eno stranko, 23 % jih je opravljalo delo prek agencije za posredovanje dela, 8 % pa jih je bilo neprostovoljno zaposlenih za krajši delovni čas.

Prebivalstvo po aktivnosti, Slovenija (število v 1.000)
I–III 2022IV–VI 2022
SkupajMoškiŽenskeSkupajMoškiŽenske
Prebivalci zasebnih gospodinjstev – skupaj2.0591.0391.0202.0581.0391.018
Aktivni1.0245534711.030558472
   delovno aktivni980531449987536450
   …zaposleni843438405847441406
   …samozaposleni12084361208734
   …zaposleni prek študentskega servisa25101525916
   …pomagajoči družinski člani18M9M9M19M8M11M
   brezposelni442222442222
Neaktivni718323395710318393
Oznaka:
M - manj zanesljiva ocena – previdna uporaba
METODOLOŠKO OPOZORILO
Delovno aktivni so vsi prebivalci, stari 15–89 let, ki so v referenčnem tednu opravili vsaj eno uro dela za plačilo (denarno ali nedenarno), dobiček ali za družinsko blaginjo, vključno s pomagajočimi družinskimi člani. Med delovno aktivno prebivalstvo sodijo tudi vse tiste zaposlene ali samozaposlene osebe, ki so bile v referenčnem tednu odsotne z dela: zaradi dopusta ali praznikov, take organizacije delovnega časa ali izrabe ur, zaradi bolniške odsotnosti, materinskega ali očetovskega dopusta, starševskega dopusta; zaradi izobraževanja ali usposabljanja povezanega z delom. Kot delovno aktivne po novem obravnavamo tudi sezonske delavce zunaj sezone, če so opravljali naloge, povezane s tem delom, ter osebe, ki so z dela odsotne iz drugih razlogov (vključno s čakanjem na delo), če je predvideno, da ta odsotnost ne bo trajala več kot tri mesece (oz. da bo trajala tri mesece ali manj).

Prekarne oblike dela so nestandardne oblike dela in veljajo za nestabilno, negotovo obliko zaposlitve. 

Dodatna pojasnila so na voljo v posodobljenih metodoloških pojasnilih.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.