Mednarodni dan mladih

Mladih čedalje manj, starejših vse več – kakšne so medgeneracijske razlike v številkah?

V zadnjem desetletju se je število mladih zmanjšalo za 15 %, število starejših pa povečalo za 29 %. Veliko mladih živi skupaj s starši, čedalje več starejših prebiva samih. Z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, je živelo približno 10 % mladih in 17 % starejših.

  • 8. 8. 2022 ob 10:30
  • |
  • brez statusa
Združeni narodi so leta 1999 razglasili 12. avgust za mednarodni dan mladih in ga namenili razpravljanju o različnih vprašanjih, povezanih z mladimi, in opozarjanju na njihovo pomembno vlogo v družbi na splošno. Letošnja osrednja tema je medgeneracijska solidarnost ter s tem povezano ozaveščanje o medgeneracijskih razlikah in preprekah. Nekatere vidike razkoraka med mladimi in starejšimi prebivalci smo v nadaljevanju predstavili s statističnimi podatki.

Mladih je čedalje manj

Enotne opredelitve mladih ni. Pogosto mednje štejemo prebivalce med 15. in 29. letom starosti, neredko pa tudi med 15. in 24. letom ali med 15. in 34. letom. Na drugi strani med starejše najpogosteje štejemo prebivalce, stare najmanj 65 let.

V začetku leta 2022 je bilo v Sloveniji 308.000 prebivalcev, starih 15–29 let, in 445.000 prebivalcev, starih najmanj 65 let. Od začetka leta 2012 se je število prvih zmanjšalo za 15 %, število drugih pa povečalo za 29 %, s čimer je starejša generacija dosegla in izrazito presegla mlajšo. V letu 2012 je bilo mladih približno 20.000 več kot starejših, desetletje pozneje pa je bilo mladih 136.000 manj kot starejših.

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih



Izobrazbena struktura se izboljšuje

Polovica mladih (15–29 let) ima pridobljeno srednješolsko izobrazbo, 31 % osnovnošolsko in 19 % višje- ali visokošolsko. Pri tem je treba upoštevati, da jih je v tej starostni skupini še dobršen del vključen v izobraževanje. Med 29-letniki je izobrazbena struktura že precej drugačna – 7 % jih je pridobilo največ osnovnošolsko izobrazbo, 52 % srednješolsko in 41 % višje- ali visokošolsko.

Pri starejših (65+ let) jih ima prav tako največ srednješolsko izobrazbo, 48 %. Osnovnošolsko izobrazbo jih je pridobilo 38 %, višje- ali visokošolsko pa 14 %. Izobrazbena struktura se je v zadnjem desetletju izboljšala tako med mladimi kot med starejšimi.

Malo manj kot polovica starejših brez digitalnih veščin

Za aktivno sodelovanje v digitalni družbi so potrebne digitalne veščine in znanja, povezana z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije. Pri tem se med mladimi in starejšimi pojavljajo precejšnje razlike. Zelo dobro razvite ali osnovne digitalne veščine je imelo več kot 60 % mladih (16–24 let), med starejšimi (65–74 let) pa je bilo takih nekaj manj kot petina. Po drugi strani ni imelo nobenih digitalnih veščin 2 % mladih in 45 % starejših.

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih


V letu 2021 so praktično vsi mladi uporabljali internet, 98 % vsak dan ali skoraj vsak dan, med starejšimi pa 69 % oseb, od tega 48 % vsakodnevno ali skoraj vsak dan. Med starejšimi neuporabniki interneta jih je več kot polovica navedlo, da niso imeli potrebe po njegovi uporabi, 39 % se internet ni zdel zanimiv, 28 % pa jih ni imelo ustreznih veščin za uporabo računalnika ali interneta.

Tudi med starejšimi se povečuje uporaba pametnih telefonov. Od tistih, ki uporabljajo mobilne telefone, jih je 58 % uporabljalo pametni telefon in 42 % mobilni telefon s samo osnovnimi funkcijami, npr. možnostjo klicanja ali pošiljanja SMS-sporočil. Do leta 2021 je med to populacijo prevladovala uporaba mobilnega telefona, ki je omogočal le osnovne funkcije. Med mladimi uporabniki mobitelov jih je 96 % uporabljalo pametni telefon.

Stopnja tveganja revščine med mladimi nižja kot med starejšimi

V gospodinjstvih z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine, je leta 2021 živelo 11,7 % prebivalcev Slovenije – to je bilo približno 243.000 oseb. Med mladimi je bila stopnja tveganja revščine nekoliko nižja (9,9 %). Tveganju revščine je bilo med mladimi izpostavljenih približno 16.000 moških in 15.000 žensk. Med starejšimi prebivalci je pod pragom tveganja živelo 17,1 % ali 68.000 oseb. Pri njih je bila razlika med spoloma precej večja. Med moškimi, starimi najmanj 65 let, je bila stopnja tveganja revščine 12,7-odstotna, med ženskami pa 20,6-odstotna.

Mladi so v večjem deležu dostopali do izbranih dobrin in storitev kot starejši. Predvsem pri starejših razlogi za to najpogosteje niso bili finančne narave.

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih


Veliko mladih živi skupaj s starši, vse več starejših živi samih

V letu 2021 so se mladi v Sloveniji od svojih staršev odselili povprečno pri starosti 29,6 leta; moški pri 30,9 leta, ženske pri 28,1 leta. To Slovenijo uvršča v zgornjo tretjino držav članic po povprečni starosti ob odselitvi. Povprečje za EU-27 je znašalo 26,5 leta. Najnižje povprečne starosti ob odselitvi mladih so bile na Švedskem, Finskem in Danskem.

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih


64 % mladih (15–29 let) je živelo v eno- ali dvostanovanjskih hišah, 27 % v tri- ali večstanovanjskih stavbah, 4 % v dijaških in študentskih domovih, 5 % pa v drugih oblikah nastanitve, kot so samski domovi, stanovanja v pretežno nestanovanjskih stavbah, posebne skupnosti idr. Od mladih, ki so bivali v običajnih stanovanjih (brez skupinskih in drugih nastanitev), jih je bilo 85 % uporabnikov stanovanja, katerega lastniki so bili večinoma starši. 10 % jih je živelo v najemnih stanovanjih, v polovici primerov skupaj s starši. 4 % mladih pa so imeli status lastnika ali solastnika stanovanja, v katerem so bivali.

90 % prebivalcev, starih 65 let ali več, je prebivalo v lastniških stanovanjih, kjer je bil vsaj eden od stanovalcev lastnik ali solastnik stanovanja, 4 % v najemnih stanovanjih, 6 % pa v uporabniških stanovanjih. Starejši prebivalci so imeli v lasti 38 % celotnega stanovanjskega fonda v Sloveniji. Iz leta v leto se povečuje delež starejših prebivalcev, ki živijo sami v stanovanju. V 2021 je bilo takih več kot 80.000 ali skoraj petina vseh prebivalcev v tej starostni skupini. Polovica jih je prebivala v eno- ali dvostanovanjskih hišah. V skoraj 70 % primerov so bile to ženske, povprečno stare okoli 77 let.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.