Eksperimentalna statistika: Delo in življenjski pogoji, 4. četrtletje 2021–2. četrtletje 2022
V več kot četrtini gospodinjstev se je dohodek zvišal
Vse večji delež gospodinjstev je v opazovanih četrtletjih ocenil, da se je njihov dohodek v zadnjih 12 mesecih zvišal, a hkrati se je povečal tudi delež gospodinjstev, ki so imela težave z odplačili stroškov (stanovanjskih in nestanovanjskih kreditov, najemnine).
Dohodek gospodinjstev višji predvsem zaradi socialnih prejemkov
Delež gospodinjstev, ki so ocenila, da se je njihov neto dohodek v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem zvišal, se je povečal – v 2. četrtletju 2022 je bilo takih gospodinjstev 28 %, kar je za 11 odstotnih točk več kot v 4. četrtletju 2021. Hkrati se je nekoliko zmanjšal (za 3 odstotne točke, na 10 %) delež gospodinjstev, pri katerih se je ta dohodek znižal.
V četrtini gospodinjstev (26 %) je bil glavni razlog za zvišanje dohodkov zvišanje socialnih prejemkov, v petini gospodinjstev (21 %) pa zvišanje plače. Glavni razlog za znižanje dohodka pa je bilo znižanje plače (v 18 % gospodinjstev), sledili so drugi razlogi (19 %).
V tretjini gospodinjstev (34 %), v katerih se je dohodek znižal, to ni vplivalo na življenjski standard gospodinjstva, preostala gospodinjstva pa so se prilagodila tako, da so zmanjšala izdatke (31 %) ali uporabila prihranke (17 %).
Delež gospodinjstev, ki so imela težave z odplačilom stroškov, višji
Nekaj manj kot petina gospodinjstev (18 %) je težko oz. zelo težko shajala s svojimi dohodki, na drugi strani pa je približno četrtina shajala lahko oz. zelo lahko. Nekaj več kot polovica gospodinjstev (54 %) bi si lahko privoščila nepričakovane izdatke v znesku 700 EUR.
V 2. četrtletju 2022 so se v primerjavi s 4. četrtletjem 2021 zvišali deleži gospodinjstev, ki so imela težave z odplačilom stanovanjskega kredita, nestanovanjskega kredita ali plačilom najemnine. Gospodinjstev, ki so v četrtletju pred anketiranjem stanovanjske stroške, kredit, hipoteko ali najemnino za stanovanje zaradi finančnih težav plačala z zamudo, je bilo 13 %.
Najbolj zadovoljni z medosebnimi odnosi, najmanj s finančnim stanjem gospodinjstva
Prebivalci so bili najbolj zadovoljni z medosebnimi odnosi (v 2. četrtletju 2022: ocena 7,7 na lestvici od 0 do 10), sledilo je splošno zadovoljstvo z življenjem (6,9), najmanj zadovoljni pa so bili s finančnim stanjem gospodinjstva (5,7). Povprečno zadovoljstvo se po četrtletjih ni bistveno spreminjalo.
Nekaj več kot petina prebivalcev izrazila visoko stopnjo zadovoljstva z medosebnimi odnosi in življenjem ter tudi s finančnim položajem gospodinjstva
V opazovanem obdobju sta dve tretjini prebivalcev izrazili visoko stopnjo zadovoljstva (ocena 8 ali več) z medosebnimi odnosi, nekaj manj kot polovica (47 %) z življenjem, 29 % pa s finančnim stanjem gospodinjstva. Na drugi strani pa je 11 % prebivalcev izrazilo nizko stopnjo zadovoljstva (ocena 2 ali manj) s finančnim stanjem gospodinjstva, 4 % z življenjem in 2 % z medosebnimi odnosi.
Z vsemi tremi področji je visoko stopnjo zadovoljstva izrazilo 21 % prebivalcev, medtem ko je nizko stopnjo zadovoljstva izrazil manj kot odstotek (0,8 %) prebivalcev.
Več kot polovica prebivalcev srečna vsaj večino časa
V obdobju pred anketiranjem 45 % prebivalcev nikoli ni čutilo osamljenosti, 6 % pa jih je bilo osamljenih večino časa. Poleg tega je bilo 8 % prebivalcev srečnih ves čas, 48 % se jih je tako počutilo večino časa, 10 % pa redkokdaj.
Delež gospodinjstev, ki so ocenila, da se je njihov neto dohodek v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem zvišal, se je povečal – v 2. četrtletju 2022 je bilo takih gospodinjstev 28 %, kar je za 11 odstotnih točk več kot v 4. četrtletju 2021. Hkrati se je nekoliko zmanjšal (za 3 odstotne točke, na 10 %) delež gospodinjstev, pri katerih se je ta dohodek znižal.
V četrtini gospodinjstev (26 %) je bil glavni razlog za zvišanje dohodkov zvišanje socialnih prejemkov, v petini gospodinjstev (21 %) pa zvišanje plače. Glavni razlog za znižanje dohodka pa je bilo znižanje plače (v 18 % gospodinjstev), sledili so drugi razlogi (19 %).
V tretjini gospodinjstev (34 %), v katerih se je dohodek znižal, to ni vplivalo na življenjski standard gospodinjstva, preostala gospodinjstva pa so se prilagodila tako, da so zmanjšala izdatke (31 %) ali uporabila prihranke (17 %).
Delež gospodinjstev, ki so imela težave z odplačilom stroškov, višji
Nekaj manj kot petina gospodinjstev (18 %) je težko oz. zelo težko shajala s svojimi dohodki, na drugi strani pa je približno četrtina shajala lahko oz. zelo lahko. Nekaj več kot polovica gospodinjstev (54 %) bi si lahko privoščila nepričakovane izdatke v znesku 700 EUR.
V 2. četrtletju 2022 so se v primerjavi s 4. četrtletjem 2021 zvišali deleži gospodinjstev, ki so imela težave z odplačilom stanovanjskega kredita, nestanovanjskega kredita ali plačilom najemnine. Gospodinjstev, ki so v četrtletju pred anketiranjem stanovanjske stroške, kredit, hipoteko ali najemnino za stanovanje zaradi finančnih težav plačala z zamudo, je bilo 13 %.
Najbolj zadovoljni z medosebnimi odnosi, najmanj s finančnim stanjem gospodinjstva
Prebivalci so bili najbolj zadovoljni z medosebnimi odnosi (v 2. četrtletju 2022: ocena 7,7 na lestvici od 0 do 10), sledilo je splošno zadovoljstvo z življenjem (6,9), najmanj zadovoljni pa so bili s finančnim stanjem gospodinjstva (5,7). Povprečno zadovoljstvo se po četrtletjih ni bistveno spreminjalo.
Nekaj več kot petina prebivalcev izrazila visoko stopnjo zadovoljstva z medosebnimi odnosi in življenjem ter tudi s finančnim položajem gospodinjstva
V opazovanem obdobju sta dve tretjini prebivalcev izrazili visoko stopnjo zadovoljstva (ocena 8 ali več) z medosebnimi odnosi, nekaj manj kot polovica (47 %) z življenjem, 29 % pa s finančnim stanjem gospodinjstva. Na drugi strani pa je 11 % prebivalcev izrazilo nizko stopnjo zadovoljstva (ocena 2 ali manj) s finančnim stanjem gospodinjstva, 4 % z življenjem in 2 % z medosebnimi odnosi.
Z vsemi tremi področji je visoko stopnjo zadovoljstva izrazilo 21 % prebivalcev, medtem ko je nizko stopnjo zadovoljstva izrazil manj kot odstotek (0,8 %) prebivalcev.
Več kot polovica prebivalcev srečna vsaj večino časa
V obdobju pred anketiranjem 45 % prebivalcev nikoli ni čutilo osamljenosti, 6 % pa jih je bilo osamljenih večino časa. Poleg tega je bilo 8 % prebivalcev srečnih ves čas, 48 % se jih je tako počutilo večino časa, 10 % pa redkokdaj.
METODOLOŠKO OPOZORILO
Podatki se nanašajo na prebivalce, stare 16 let ali več. Vsebine, ki jih zbiramo v tem raziskovanju, so podobne, kot se zbirajo v raziskovanju Življenjski pogoji (EU-SILC). Ker se metodologija in način zbiranja razlikujeta, podatki med seboj niso primerljivi.
Podatke objavljamo kot eksperimentalne, ker je raziskovanje novo in se merski instrument ter metodologija za zbiranje podatkov in izračun kazalnikov še razvijata. Več informacij je na voljo v metodoloških pojasnilih.
Sofinancirala Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno avtorjeva in ne odražajo nujno mnenj Evropske unije ali Eurostata. Zanje nista odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki je dodelil finančna sredstva.
Podatke objavljamo kot eksperimentalne, ker je raziskovanje novo in se merski instrument ter metodologija za zbiranje podatkov in izračun kazalnikov še razvijata. Več informacij je na voljo v metodoloških pojasnilih.
Sofinancirala Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno avtorjeva in ne odražajo nujno mnenj Evropske unije ali Eurostata. Zanje nista odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki je dodelil finančna sredstva.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
.jpg)
