Pristaniški promet, 2021

Največ ladij priplulo ali odplulo oktobra

V slovenska pristanišča je v 2021 priplulo ali iz njih odplulo 3.045 ladij. Največ prometa plovil za prevoz potnikov je bilo v pristanišču Piran, promet tovornih ladij pa poteka le v pristanišču Koper, kjer je bilo pretovorjenega za 9 % več blaga kot leto prej.

  • 22. 7. 2022 ob 10:30
  • |
  • končni podatki
Priplulo in odplulo več ladij

V vsa tri slovenska pristanišča je v 2021 priplulo ali iz njih odplulo 3.045 ladij, kar je bilo na letni ravni za 9 % več. Tovornih ladij je bilo 2.990 (leto prej 2.800), plovil za prevoz potnikov pa 55 (leto prej le dve plovili). Največ ladijskega prometa je bilo v oktobru, najmanj pa v januarju.

Največ plovil za prevoz potnikov je obiskalo pristanišče Piran, našteli so jih 33. Od teh je bilo 22 potniških ladij in 11 ladij za križarjenje. V Koper so priplule le ladje za križarjenje (teh je bilo 22), v pristanišče Izola pa ni prišlo nobeno plovilo za prevoz potnikov.

Promet tovornih ladij poteka le v koprskem pristanišču. Med tovornimi ladjami so največji delež predstavljale ladje za prevoz kontejnerjev, teh je bilo 41 %, in ladje za prevoz generalnega tovora (37 %). Ladij za prevoz tekočega in suhega razsutega tovora je bilo 20 %, specializiranih ladij pa 2 %.

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih



V pristaniščih več potnikov

V slovenska pristanišča je priplulo ali iz njih odplulo 6.773 potnikov, kar je bilo veliko več kot leta 2020, ko so našteli 114 potnikov. V pristanišče Koper je priplulo ali iz njega odplulo 4.607 potnikov, od tega 96 % potnikov z ladjami za križarjenje, v pristanišče Piran pa 2.166 potnikov, od tega 18 % z ladjami za križarjenje.

V Kopru pretovorjenega več blaga

V koprskem pristanišču je bilo pretovorjenih 20 milijonov ton blaga, kar je bilo za 9 % več kot v 2020. Največ blaga je bilo pretovorjenega v marcu, najmanj pa v avgustu.

Med posameznimi vrstami tovorov, ki so bile pretovorjene v 2021, je bil najtežji tovor v kontejnerjih, tehtal je 9 milijonov ton. Sledili so suhi razsuti tovor (5,4 milijona ton), tekoči razsuti tovor (3,3 milijona ton) ter mobilne enote in drug generalni tovor (vsakega je bilo po okrog 1 milijon ton).



Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.