Selitveno gibanje, 2021
Selitveni prirast tujih državljanov najnižji po 2011
V prejšnjem letu se je v Slovenijo priselilo skoraj 4.000 državljanov Slovenije in nekaj manj kot 19.700 tujih državljanov. Odselilo se je več kot 5.800 slovenskih in več kot 15.300 tujih državljanov. Selitveni prirast je znašal nekaj manj kot 2.500 oseb.
Selitveni prirast pozitiven
V Slovenijo se je priselilo 23.624 prebivalcev, iz države pa se jih je odselilo 21.144. V primerjavi z letom 2020 se je število priselitev zmanjšalo za več kot tretjino (35 %), število odselitev pa povečalo za skoraj petino (19 %). Selitveni prirast je bil v 2021 najnižji po letu 2017: priselilo se je 2.480 prebivalcev več, kot se jih je odselilo.
Priselilo se je 3.962 državljanov Slovenije ali dve tretjini manj kot v letu 2020, ko je bilo veliko število priseljenih predvsem posledica administrativne spremembe. Odselilo pa se je 5.821 slovenskih državljanov ali približno enako v primerjavi z letom prej.
Selitveni prirast tujih državljanov je bil že triindvajseto leto zapored pozitiven, a najnižji po letu 2011: v letu 2021 se jih je v Slovenijo priselilo 4.339 več, kot se jih je iz nje odselilo.
Največ slovenskih državljanov priseljenih iz Nemčije, največ tujih državljanov iz Bosne in Hercegovine
Najpogostejši državi prejšnjega prebivališča priseljenih slovenskih državljanov sta bili Nemčija in Avstrija (za 22 oz. 19 %), sledili pa so Švica, Združeno kraljestvo in Hrvaška.
Največ tujcev se je v Slovenijo priselilo iz Bosne in Hercegovine (43 % vseh priseljenih tujih državljanov), za največ preostalih pa so bile države prejšnjega prebivališča še Kosovo, Srbija, Severna Makedonija in Hrvaška.
Največ slovenskih državljanov v Avstrijo, največ tujih državljanov v Bosno in Hercegovino
Nekaj več kot petina odseljenih državljanov Slovenije (22 %) je odšla v Avstrijo, za največ preostalih pa so postale države njihovega prihodnjega prebivališča Nemčija (19 %), Hrvaška in Švica.
Največ tujih državljanov se je po drugi strani preselilo iz Slovenije v Bosno in Hercegovino (36 %), sledili pa so Srbija (16 %), Kosovo (12 %) in Severna Makedonija (6 %).
Podatki o socioekonomskih značilnostih meddržavnih selivcev bodo na voljo 20. decembra 2022.
Notranjih selitev za petino manj
Registriranih je bilo 111.377 notranjih selitev (tj. sprememb naselja prebivališča znotraj države) ali za 20 % manj kot leto prej.
Od prebivalcev, ki so v letu 2021 prijavili spremembo naselja prebivališča, se jih je večina (81 %) preselila v drugo občino, 19 % pa v drugo naselje znotraj iste občine. Spremembo prebivališča je prijavilo približno 92.000 državljanov Slovenije in 20.000 tujih državljanov. Skoraj polovica notranjih selivcev je bilo starih med 20 in 39 let.
Naselje svojega prebivališča je najmanj enkrat zamenjalo 5 % prebivalcev Slovenije. Tujci so bili tudi v letu 2021 bolj mobilna skupina prebivalcev kot državljani Slovenije: med tujci se je namreč najmanj enkrat selil povprečno vsak deseti, med državljani Slovenije pa vsak triindvajseti.
Evidentiranih je bilo tudi 46.443 sprememb prebivališča znotraj naselij (44.494 selivcev); te statistično sicer ne veljajo za selitve. Znotraj naselja Ljubljana se je najmanj enkrat preselilo 15.679, znotraj naselja Maribor pa 5.659 prebivalcev.
V podatkovni bazi SiStat objavljene časovne vrste podatkov o selitvenem gibanju smo dopolnili s podatki za leto 2021. Tako so zdaj na voljo najnovejši podatki o meddržavnih in notranjih selitvah ter o selitvenem in skupnem prirastu prebivalstva. Številni podatki so na voljo za več prostorskih ravni.
V Slovenijo se je priselilo 23.624 prebivalcev, iz države pa se jih je odselilo 21.144. V primerjavi z letom 2020 se je število priselitev zmanjšalo za več kot tretjino (35 %), število odselitev pa povečalo za skoraj petino (19 %). Selitveni prirast je bil v 2021 najnižji po letu 2017: priselilo se je 2.480 prebivalcev več, kot se jih je odselilo.
Priselilo se je 3.962 državljanov Slovenije ali dve tretjini manj kot v letu 2020, ko je bilo veliko število priseljenih predvsem posledica administrativne spremembe. Odselilo pa se je 5.821 slovenskih državljanov ali približno enako v primerjavi z letom prej.
Selitveni prirast tujih državljanov je bil že triindvajseto leto zapored pozitiven, a najnižji po letu 2011: v letu 2021 se jih je v Slovenijo priselilo 4.339 več, kot se jih je iz nje odselilo.
Največ slovenskih državljanov priseljenih iz Nemčije, največ tujih državljanov iz Bosne in Hercegovine
Najpogostejši državi prejšnjega prebivališča priseljenih slovenskih državljanov sta bili Nemčija in Avstrija (za 22 oz. 19 %), sledili pa so Švica, Združeno kraljestvo in Hrvaška.
Največ tujcev se je v Slovenijo priselilo iz Bosne in Hercegovine (43 % vseh priseljenih tujih državljanov), za največ preostalih pa so bile države prejšnjega prebivališča še Kosovo, Srbija, Severna Makedonija in Hrvaška.
Največ slovenskih državljanov v Avstrijo, največ tujih državljanov v Bosno in Hercegovino
Nekaj več kot petina odseljenih državljanov Slovenije (22 %) je odšla v Avstrijo, za največ preostalih pa so postale države njihovega prihodnjega prebivališča Nemčija (19 %), Hrvaška in Švica.
Največ tujih državljanov se je po drugi strani preselilo iz Slovenije v Bosno in Hercegovino (36 %), sledili pa so Srbija (16 %), Kosovo (12 %) in Severna Makedonija (6 %).
Podatki o socioekonomskih značilnostih meddržavnih selivcev bodo na voljo 20. decembra 2022.
Notranjih selitev za petino manj
Registriranih je bilo 111.377 notranjih selitev (tj. sprememb naselja prebivališča znotraj države) ali za 20 % manj kot leto prej.
Od prebivalcev, ki so v letu 2021 prijavili spremembo naselja prebivališča, se jih je večina (81 %) preselila v drugo občino, 19 % pa v drugo naselje znotraj iste občine. Spremembo prebivališča je prijavilo približno 92.000 državljanov Slovenije in 20.000 tujih državljanov. Skoraj polovica notranjih selivcev je bilo starih med 20 in 39 let.
Naselje svojega prebivališča je najmanj enkrat zamenjalo 5 % prebivalcev Slovenije. Tujci so bili tudi v letu 2021 bolj mobilna skupina prebivalcev kot državljani Slovenije: med tujci se je namreč najmanj enkrat selil povprečno vsak deseti, med državljani Slovenije pa vsak triindvajseti.
Evidentiranih je bilo tudi 46.443 sprememb prebivališča znotraj naselij (44.494 selivcev); te statistično sicer ne veljajo za selitve. Znotraj naselja Ljubljana se je najmanj enkrat preselilo 15.679, znotraj naselja Maribor pa 5.659 prebivalcev.
V podatkovni bazi SiStat objavljene časovne vrste podatkov o selitvenem gibanju smo dopolnili s podatki za leto 2021. Tako so zdaj na voljo najnovejši podatki o meddržavnih in notranjih selitvah ter o selitvenem in skupnem prirastu prebivalstva. Številni podatki so na voljo za več prostorskih ravni.
Selitveni prirast s tujino, Slovenija
Selitveno gibanje, Slovenija
1) Vrednosti so izračunane iz absolutnih podatkov in zaradi zaokroževanja niso vedno enake seštevku/razliki posameznih kazalnikov. |
Sprejemi v državljanstvo Republike Slovenije in odpusti iz njega, Slovenija, 2021
|
METODOLOŠKO OPOZORILO
Veliko število priseljenih (zlasti državljanov Slovenije) v letu 2020 je bilo predvsem posledica administrativnega urejanja registra v skladu z Zakonom o prijavi prebivališča (Uradni list RS, št. 52/16). Več informacij je na voljo v objavi Prebivalstvo, Slovenija, 1. oktober 2020.
Veliko število notranjih selitev v istem letu je bilo v veliki meri povezano z ukrepi za zajezitev širjenja bolezni covid-19. Precej prebivalcev se je namreč ob prepovedih gibanja med občinami marca in oktobra 2020 odločilo za prijavo spremembe prebivališča (največkrat so bile to prijave začasnega prebivališča v drugi občini), kar smo statistično zaznali kot notranje selitve.
Veliko število notranjih selitev v istem letu je bilo v veliki meri povezano z ukrepi za zajezitev širjenja bolezni covid-19. Precej prebivalcev se je namreč ob prepovedih gibanja med občinami marca in oktobra 2020 odločilo za prijavo spremembe prebivališča (največkrat so bile to prijave začasnega prebivališča v drugi občini), kar smo statistično zaznali kot notranje selitve.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
