Izdatki in viri financiranja zdravstvenega varstva, 2020
Med epidemijo covida-19 izdatki za storitve kurativnega zdravljenja v 2020 višji kot leto prej
Tekoči izdatki za zdravstveno varstvo (brez investicij) so v letu 2020 znašali nekaj več kot 4,4 milijarde EUR. Največ sredstev je bilo porabljenih za kurativno zdravljenje in za zdravila ter drugo medicinsko blago. Izdatki sektorja država so se v primerjavi z 2019 povečali za 7,7 %.
Tekoči izdatki za zdravstveno varstvo v 2020 za 7,2 % višji kot leto prej
Tekoči izdatki za zdravstveno varstvo (tj. izdatki brez investicij), ki predstavljajo izdatke za končno potrošnjo zdravstvenih storitev in blaga, so bili za 7,2 % višji kot v letu 2019 in so znašali nekaj več kot 4,4 mrd EUR. V odstotnem deležu od BDP (9,4 %) so bili za skoraj eno odstotno točko večji kot leto prej.
Tekoči izdatki za zdravstveno varstvo (tj. izdatki brez investicij), ki predstavljajo izdatke za končno potrošnjo zdravstvenih storitev in blaga, so bili za 7,2 % višji kot v letu 2019 in so znašali nekaj več kot 4,4 mrd EUR. V odstotnem deležu od BDP (9,4 %) so bili za skoraj eno odstotno točko večji kot leto prej.
Izdatki za storitve v bolnišnicah in ustanovah za zdravstveno nego ter domovih za starejše enkrat višji od deležev preostalih skupin izdatkov po dejavnosti izvajalcev
Izdatki za storitve, opravljene v bolnišnicah in ustanovah za zdravstveno nego ter v domovih starejših občanov, so znašali 45,7 % od skupnih tekočih izdatkov za zdravstvo, izdatki za storitve, opravljene v zunajbolnišničnih ambulantah, 23,7 %, izdatki za zdravila in drugo medicinsko blago pa 21,1 %.

Sredstva iz državnega proračuna ob epidemiji izrazito višja
Razmerje med javnimi in zasebnimi viri pri financiranju zdravstvenega varstva se med leti ne spreminja bistveno: delež javnih virov je znašal 73,1 %, delež zasebnih virov pa 26,9 %. Sredstva iz obeh virov so bila v primerjavi z 2019 višja: sredstva iz zasebnih virov za 6,0 %, sredstva iz javnih virov pa za 7,7 % (pri čemer so se izrazito povečala sredstva iz državnega proračuna, povezana z epidemijo covida-19).
Osnovni nosilec financiranja zdravstvenega varstva so skladi socialne varnosti.Ti so tudi v 2020 prispevali okoli dve tretjini tekočih izdatkov za zdravstvo.
Izdatki gospodinjstev v obliki doplačil oz. samoplačništva višji za 15 %
V strukturi zasebnih izdatkov je delež prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj znašal 50,0 %, delež neposrednih izdatkov gospodinjstev 46,5 %, delež izdatkov družb (za storitve sistematskih pregledov zaposlenih) 3,2 % in delež izdatkov neprofitnih institucij, ki opravljajo storitve za gospodinjstva, 0,3 %.
Potrošnja gospodinjstev za zdravstvene storitve in blago je znašala 553 milijonov EUR, to je bilo za 15 % več kot v letu 2019. Neposredno iz žepa (doplačila oz. samoplačništvo) so gospodinjstva največ denarja porabila za zdravila in drugo medicinsko blago (52,7 %), sledili so izdatki za ambulantne kurativne obravnave (40 %), pri čemer so zobozdravniške storitve predstavljale 10,6 % vseh tovrstnih sredstev v obliki doplačil.

Izdatki za storitve, opravljene v bolnišnicah in ustanovah za zdravstveno nego ter v domovih starejših občanov, so znašali 45,7 % od skupnih tekočih izdatkov za zdravstvo, izdatki za storitve, opravljene v zunajbolnišničnih ambulantah, 23,7 %, izdatki za zdravila in drugo medicinsko blago pa 21,1 %.
Sredstva iz državnega proračuna ob epidemiji izrazito višja
Razmerje med javnimi in zasebnimi viri pri financiranju zdravstvenega varstva se med leti ne spreminja bistveno: delež javnih virov je znašal 73,1 %, delež zasebnih virov pa 26,9 %. Sredstva iz obeh virov so bila v primerjavi z 2019 višja: sredstva iz zasebnih virov za 6,0 %, sredstva iz javnih virov pa za 7,7 % (pri čemer so se izrazito povečala sredstva iz državnega proračuna, povezana z epidemijo covida-19).
Osnovni nosilec financiranja zdravstvenega varstva so skladi socialne varnosti.Ti so tudi v 2020 prispevali okoli dve tretjini tekočih izdatkov za zdravstvo.
Izdatki gospodinjstev v obliki doplačil oz. samoplačništva višji za 15 %
V strukturi zasebnih izdatkov je delež prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj znašal 50,0 %, delež neposrednih izdatkov gospodinjstev 46,5 %, delež izdatkov družb (za storitve sistematskih pregledov zaposlenih) 3,2 % in delež izdatkov neprofitnih institucij, ki opravljajo storitve za gospodinjstva, 0,3 %.
Potrošnja gospodinjstev za zdravstvene storitve in blago je znašala 553 milijonov EUR, to je bilo za 15 % več kot v letu 2019. Neposredno iz žepa (doplačila oz. samoplačništvo) so gospodinjstva največ denarja porabila za zdravila in drugo medicinsko blago (52,7 %), sledili so izdatki za ambulantne kurativne obravnave (40 %), pri čemer so zobozdravniške storitve predstavljale 10,6 % vseh tovrstnih sredstev v obliki doplačil.
Največji del porabljen za storitve kurativnega zdravljenja, zdravila in dolgotrajno oskrbo
Nekaj več kot tri četrtine tekočih izdatkov za zdravstveno varstvo (76,8 %) je bilo porabljenih za financiranje storitev kurativnega zdravljenja ter za zdravila in drugo medicinsko blago. Tem so po deležu sledili izdatki za storitve dolgotrajne zdravstvene oskrbe – zdravstveni del.
Izdatki za storitve kurativnega zdravljenja so bili za 6,8 % višji kot v 2019, izdatki za zdravila in drugo medicinsko blago pa za 6,9 %. Povečali so se tudi izdatki za upravljanje zdravstvenega varstva in zavarovanja, in sicer za 14,8 %.

Izdatki za dolgotrajno zdravstveno oskrbo precej višji
Izdatki za zdravstveni del dolgotrajne oskrbe starostno obnemoglih, bolnih in invalidnih oseb so znašali 487 milijonov EUR oz. za 15,7 % več kot v 2019, izdatki za socialni del pa 193 milijonov EUR oz. za 1,1 % manj. Skupna nominalna rast izdatkov za dolgotrajno oskrbo je bila 10,4-odstotna. V odstotnem deležu od BDP je to znašalo 1,5 %.
Izdatki za tovrstno oskrbo na domu znatno višji
Največji del izdatkov za zdravstveni del dolgotrajne oskrbe je bil namenjen za izvajanje zdravstvenega dela dolgotrajne oskrbe v institucijah; znašal je 61,7 %. 38,0 % teh izdatkov je bilo namenjenih za izvajanje take oskrbe na domu; te so bili prejemniki lahko deležni v obliki storitve ali oskrbe (ki so jo nudili predvsem izvajalci patronažne službe, izvajalci storitve pomoč na domu in osebne asistence ter družinski pomočniki) ali v obliki denarnega prejemka. Nekoliko manj kot pol odstotka je bilo namenjeno za izvajanje take oskrbe v okviru storitev dnevnega varstva.
Izdatki, namenjeni za izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu (zdravstveni del), so bili znatno, za 39 % višji kot v 2019.
Nekaj več kot tri četrtine tekočih izdatkov za zdravstveno varstvo (76,8 %) je bilo porabljenih za financiranje storitev kurativnega zdravljenja ter za zdravila in drugo medicinsko blago. Tem so po deležu sledili izdatki za storitve dolgotrajne zdravstvene oskrbe – zdravstveni del.
Izdatki za storitve kurativnega zdravljenja so bili za 6,8 % višji kot v 2019, izdatki za zdravila in drugo medicinsko blago pa za 6,9 %. Povečali so se tudi izdatki za upravljanje zdravstvenega varstva in zavarovanja, in sicer za 14,8 %.
Izdatki za dolgotrajno zdravstveno oskrbo precej višji
Izdatki za zdravstveni del dolgotrajne oskrbe starostno obnemoglih, bolnih in invalidnih oseb so znašali 487 milijonov EUR oz. za 15,7 % več kot v 2019, izdatki za socialni del pa 193 milijonov EUR oz. za 1,1 % manj. Skupna nominalna rast izdatkov za dolgotrajno oskrbo je bila 10,4-odstotna. V odstotnem deležu od BDP je to znašalo 1,5 %.
Izdatki za tovrstno oskrbo na domu znatno višji
Največji del izdatkov za zdravstveni del dolgotrajne oskrbe je bil namenjen za izvajanje zdravstvenega dela dolgotrajne oskrbe v institucijah; znašal je 61,7 %. 38,0 % teh izdatkov je bilo namenjenih za izvajanje take oskrbe na domu; te so bili prejemniki lahko deležni v obliki storitve ali oskrbe (ki so jo nudili predvsem izvajalci patronažne službe, izvajalci storitve pomoč na domu in osebne asistence ter družinski pomočniki) ali v obliki denarnega prejemka. Nekoliko manj kot pol odstotka je bilo namenjeno za izvajanje take oskrbe v okviru storitev dnevnega varstva.
Izdatki, namenjeni za izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu (zdravstveni del), so bili znatno, za 39 % višji kot v 2019.
Tekoči izdatki za zdravstveno varstvo po namenih in virih financiranja, Slovenija
1) Nekateri seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo. Brez izdatkov za storitve dolgotrajne oskrbe (socialni del) v kategoriji Skupaj. |
METODOLOŠKO OPOZORILO
Izdatki za dolgotrajno oskrbo se delijo na zdravstveni in socialni del (pri čemer izdatki za socialni del niso del tekočih izdatkov za zdravstvo). V zdravstveni del dolgotrajne oskrbe spadajo medicinska oskrba ali zdravstvena nega in storitve osebne oskrbe (t. i. storitve ADL ali pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, npr. pomoč pri oblačenju, umivanju); te se izvajajo ali v različnih ustanovah, ali kot del storitev dnevnega varstva, ali kot del storitev na domu; sem se štejejo tudi denarni prejemki za ta namen. V socialni del dolgotrajne oskrbe pa spadajo storitve podporne oskrbe (t. i. storitve IADL ali pomoč pri podpornih dnevnih opravilih, npr. pomoč pri nakupovanju, pranju perila), ki posamezniku omogočajo, da samostojno živi v lastni hiši ali stanovanju.
Podrobnejši podatki bodo objavljeni v podatkovni bazi SiStat 18. novembra 2022.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.