Struktura delovnega časa, 2020

Zaposleni efektivno delali nekaj več kot dve tretjini razpoložljivega delovnega časa

Zaposlene osebe so nekaj manj kot 70 % razpoložljivega delovnega časa porabile za efektivno delo, nekaj več kot četrtino pa v obliki odsotnosti z dela (največ zaradi koriščenja rednega letnega dopusta in interventnega ukrepa delodajalčeve napotitve na začasno čakanje na delo).

  • 15. 6. 2022 ob 10:30
  • |
  • končni podatki

Na delež razpoložljivega delovnega časa, namenjenega efektivnemu delu, vplivala epidemija covida-19

Zaposlene osebe so 68,7 % razpoložljivega delovnega časa porabile za efektivno delo, 26,9 % v obliki odsotnosti z dela, preostanek (4,4 %) pa za odmor med delom za prehrano (malico).

Struktura porabe razpoložljivega delovnega časa se je v primerjavi z letom 2016 precej spremenila, in sicer predvsem zaradi uvedbe dveh interventnih ukrepov za zajezitev epidemije covida-19 (tj. napotitve na začasno čakanje na delo s strani delodajalca in delnega subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa z namenom ohranitve zaposlitve). Delež ur odsotnosti z dela v razpoložljivem delovnem času je bil namreč v letu 2020 bistveno večji kot v letu 2016, ko je znašal 18,6 %.

Več kot štiri petine ur odsotnosti z dela (vsaj delno) izplačanih iz delodajalčevih sredstev

Večina ur efektivnega dela, 98,3 %, je bila dejansko opravljena v rednem delovnem času, 1,6 % jih je bilo opravljenih v obliki plačanega nadurnega dela, preostale pa so bile porabljene ob zastojih in prekinitvah pri delu.

Skoraj vse ure odsotnosti z dela so bile urejene z nadomestilom plače; od tega jih je bilo 83,0 % (vsaj delno) izplačanih iz sredstev (v breme) delodajalcev, preostale pa so bile povrnjene iz sredstev (v breme) drugih organizacij in organov.

Med odsotnostmi z dela prevladovala izraba ur rednega letnega dopusta

Ure odsotnosti z dela z (vsaj delnim) nadomestilom plače iz sredstev (v breme) delodajalca so se porabile v največjem obsegu za redni letni dopust (42,0 %) in v okviru interventnega ukrepa napotitve na začasno čakanje na delo s strani delodajalca (31,3 %; največji del teh ur se je nanašal na 2. četrtletje 2020). Precejšna deleža ur teh odsotnosti z dela sta bila porabljena še za praznike (dela proste dneve) in bolniške odsotnosti do 30 dni (vsak po 9,4 %). V okviru interventnega ukrepa delnega subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa z namenom ohranitve zaposlitve je bilo porabljenih 3,8 % ur (pretežno v drugi polovici leta 2020), preostale ure pa za izredni dopust, strokovno izobraževanje, študijski dopust in nekatere druge razloge.

Izmed ur odsotnosti z dela z nadomestilom plače, povrnjenim iz sredstev (v breme) drugih organizacij in organov, se jih je največ porabilo za bolniško odsotnost, daljšo od 30 dni (39,2 %), in za starševski dopust (31,2 %).

Delež ur odsotnosti z dela največji v gostinstvu, najmanjši v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih

Delež ur odsotnosti z dela v razpoložljivem delovnem času je bil največji v gostinstvu (45,9 %); sledile so kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (34,7 %). V obeh skupinah dejavnosti sta bila glavna vzroka za tolikšen delež odsotnosti z dela že omenjena interventna protikoronska ukrepa; skupni delež ur odsotnosti z dela zaradi obeh ukrepov je namreč v teh dejavnostih predstavljal kar 31,0 % oz. 15,6 % razpoložljivega delovnega časa.

Delež ur odsotnosti z dela v razpoložljivem delovnem času pa je bil najmanjši v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (20,0 %).

Delež ur efektivnega dela v razpoložljivem delovnem času:

… v zasebnem sektorju nekoliko večji kot v javnem

Delež je bil v zasebnem sektorju za 1,8 odstotne točke večji kot v javnem. Zaposleni v javnem sektorju so bili v povprečju dalj časa kot zaposleni v zasebnem sektorju odsotni z dela zaradi izrabe rednega letnega, izrednega in starševskega dopusta, bolniških odsotnosti in odsotnosti zaradi drugih zdravstvenih razlogov. Po drugi strani pa so bili v povprečju manj časa odsotni z dela zaradi interventnih protikoronskih ukrepov.

… pri pravnih osebah nekoliko večji kot pri registriranih fizičnih osebah

Delež je bil pri pravnih osebah za 2 odstotni točki večji kot pri registriranih fizičnih osebah. Čeprav so bili zaposleni pri pravnih osebah v povprečju dalj časa kot zaposleni pri registriranih fizičnih osebah odsotni z dela zaradi večine izmed opazovanih razlogov za odsotnost z dela, pa so bili v povprečju precej manj časa odsotni z dela zaradi interventnih protikoronskih ukrepov.

… največji v poslovnih subjektih z 10−49 zaposlenimi

Delež je bil največji v poslovnih subjektih, ki so imeli od 10 do 49 zaposlenih oseb (70,5 %). Zaposleni v večjih poslovnih subjektih so bili v povprečju dalj časa kot zaposleni v manjših poslovnih subjektih odsotni z dela zaradi večine izmed opazovanih razlogov za odsotnost z dela, obenem pa so v povprečju opravili več plačanega nadurnega dela in bili manj časa odsotni z dela zaradi interventnih protikoronskih ukrepov.

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Deleži ur izbranih komponent odsotnosti z dela v razpoložljivem delovnem času po velikostnih razredih poslovnih subjektov, Slovenija, 2020
Deleži ur izbranih komponent odsotnosti z dela v razpoložljivem delovnem času po velikostnih razredih poslovnih subjektov, Slovenija, 2020
Struktura delovnega časa, Slovenija, 20201)
SKUPAJVRSTA PRAVNEGA SUBJEKTAINSTITUCIONALNI SEKTOR
SkupajPravne osebeRegistrirane
fizične osebe
Javni sektorZasebni sektor
%
Razpoložljivi delovni čas100,0100,0100,0100,0100,0
Ure efektivnega dela68,768,866,867,469,2
  dejansko opravljene ure67,567,566,565,568,3
  ure zastojev in prekinitev
  pri delu
0,10,10,00,20,1
  plačane nadure1,11,10,21,70,8
Ure odmora med delom za
prehrano (malico)
4,44,44,24,34,4
Ure odsotnosti z dela26,926,829,028,326,3
  z (vsaj delnim) nadomestilom
  plače iz sredstev (v breme)
  delodajalca
22,322,126,122,822,1
  z nadomestilom plače iz
  sredstev (v breme) drugih
  organizacij in organov
4,64,72,95,54,2
  brez pravice do nadomestila
  plače
0,00,00,10,00,1
1) Seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo vedno.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.