Struktura delovnega časa, 2020

Na delež razpoložljivega delovnega časa, namenjenega efektivnemu delu, vplivala epidemija covida-19

Zaposlene osebe so 68,7 % razpoložljivega delovnega časa porabile za efektivno delo, 26,9 % v obliki odsotnosti z dela, preostanek (4,4 %) pa za odmor med delom za prehrano (malico).

Struktura porabe razpoložljivega delovnega časa se je v primerjavi z letom 2016 precej spremenila, in sicer predvsem zaradi uvedbe dveh interventnih ukrepov za zajezitev epidemije covida-19 (tj. napotitve na začasno čakanje na delo s strani delodajalca in delnega subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa z namenom ohranitve zaposlitve). Delež ur odsotnosti z dela v razpoložljivem delovnem času je bil namreč v letu 2020 bistveno večji kot v letu 2016, ko je znašal 18,6 %.

Več kot štiri petine ur odsotnosti z dela (vsaj delno) izplačanih iz delodajalčevih sredstev

Večina ur efektivnega dela, 98,3 %, je bila dejansko opravljena v rednem delovnem času, 1,6 % jih je bilo opravljenih v obliki plačanega nadurnega dela, preostale pa so bile porabljene ob zastojih in prekinitvah pri delu.

Skoraj vse ure odsotnosti z dela so bile urejene z nadomestilom plače; od tega jih je bilo 83,0 % (vsaj delno) izplačanih iz sredstev (v breme) delodajalcev, preostale pa so bile povrnjene iz sredstev (v breme) drugih organizacij in organov.

Med odsotnostmi z dela prevladovala izraba ur rednega letnega dopusta

Ure odsotnosti z dela z (vsaj delnim) nadomestilom plače iz sredstev (v breme) delodajalca so se porabile v največjem obsegu za redni letni dopust (42,0 %) in v okviru interventnega ukrepa napotitve na začasno čakanje na delo s strani delodajalca (31,3 %; največji del teh ur se je nanašal na 2. četrtletje 2020). Precejšna deleža ur teh odsotnosti z dela sta bila porabljena še za praznike (dela proste dneve) in bolniške odsotnosti do 30 dni (vsak po 9,4 %). V okviru interventnega ukrepa delnega subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa z namenom ohranitve zaposlitve je bilo porabljenih 3,8 % ur (pretežno v drugi polovici leta 2020), preostale ure pa za izredni dopust, strokovno izobraževanje, študijski dopust in nekatere druge razloge.

Izmed ur odsotnosti z dela z nadomestilom plače, povrnjenim iz sredstev (v breme) drugih organizacij in organov, se jih je največ porabilo za bolniško odsotnost, daljšo od 30 dni (39,2 %), in za starševski dopust (31,2 %).

Delež ur odsotnosti z dela največji v gostinstvu, najmanjši v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih

Delež ur odsotnosti z dela v razpoložljivem delovnem času je bil največji v gostinstvu (45,9 %); sledile so kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (34,7 %). V obeh skupinah dejavnosti sta bila glavna vzroka za tolikšen delež odsotnosti z dela že omenjena interventna protikoronska ukrepa; skupni delež ur odsotnosti z dela zaradi obeh ukrepov je namreč v teh dejavnostih predstavljal kar 31,0 % oz. 15,6 % razpoložljivega delovnega časa.

Delež ur odsotnosti z dela v razpoložljivem delovnem času pa je bil najmanjši v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (20,0 %).

Delež ur efektivnega dela v razpoložljivem delovnem času:

… v zasebnem sektorju nekoliko večji kot v javnem

Delež je bil v zasebnem sektorju za 1,8 odstotne točke večji kot v javnem. Zaposleni v javnem sektorju so bili v povprečju dalj časa kot zaposleni v zasebnem sektorju odsotni z dela zaradi izrabe rednega letnega, izrednega in starševskega dopusta, bolniških odsotnosti in odsotnosti zaradi drugih zdravstvenih razlogov. Po drugi strani pa so bili v povprečju manj časa odsotni z dela zaradi interventnih protikoronskih ukrepov.

… pri pravnih osebah nekoliko večji kot pri registriranih fizičnih osebah

Delež je bil pri pravnih osebah za 2 odstotni točki večji kot pri registriranih fizičnih osebah. Čeprav so bili zaposleni pri pravnih osebah v povprečju dalj časa kot zaposleni pri registriranih fizičnih osebah odsotni z dela zaradi večine izmed opazovanih razlogov za odsotnost z dela, pa so bili v povprečju precej manj časa odsotni z dela zaradi interventnih protikoronskih ukrepov.

… največji v poslovnih subjektih z 10−49 zaposlenimi

Delež je bil največji v poslovnih subjektih, ki so imeli od 10 do 49 zaposlenih oseb (70,5 %). Zaposleni v večjih poslovnih subjektih so bili v povprečju dalj časa kot zaposleni v manjših poslovnih subjektih odsotni z dela zaradi večine izmed opazovanih razlogov za odsotnost z dela, obenem pa so v povprečju opravili več plačanega nadurnega dela in bili manj časa odsotni z dela zaradi interventnih protikoronskih ukrepov.

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.