Evropski dan pomorstva

Pristaniški promet v severnojadranski regiji med letoma 2019 in 2021

Število potnikov, ki so bili prepeljani s potniškimi ladjami, je v zadnjih letih pred pandemijo naraščalo tako v Sloveniji kot tudi v sosednjih pomorskih državah, Italiji in na Hrvaškem. V letu 2021 se je promet potnikov glede na leto prej povečal, a se še vedno ni vrnil na raven iz leta 2019.

  • 17. 5. 2022 ob 10:30
  • |
  • brez statusa
Namen evropskega dneva pomorstva, ki ga v Evropski uniji zaznamujemo 20. maja, je ozaveščanje evropskih državljanov o morjih in in njihovem pomenu. Letošnja tema dneva je Trajnostno modro gospodarstvo za zeleno okrevanje. Tudi pristanišča v severnojadranski regiji so povezana z modrim gospodarstvom. Morje ima pomembno vlogo pri razvoju gospodarstva in pristaniškega prometa potnikov. Promet potnikov s potniškimi ladjami in ladjami za križarjenje pa prinaša veliko koristi tudi pri razvoju turizma.

Število potnikov je v zadnjih letih naraščalo

Število potnikov, ki so bili prepeljani s potniškimi ladjami in ladjami za križarjenje, je v zadnjih letih naraščalo tako v Sloveniji kot tudi v sosednjih pomorskih državah, Italiji in na Hrvaškem. V letu 2019 je v slovenska pristanišča priplulo ali iz njih odplulo okoli 140.000 potnikov, v pristanišča v Italiji 86 milijonov in na Hrvaškem 35 milijonov potnikov.

V Sloveniji poteka pristaniški promet izključno s potniškimi ladjami in ladjami za križarjenje, v Italiji in na Hrvaškem pa so med potniške ladje vključeni tudi trajekti. Zaradi razglasitve pandemije covida-19 in sprejetih ukrepov je večina držav v letu 2020 doživela zmanjšanje ali celo zaustavitev pristaniškega potniškega prometa. V omenjenem letu je v slovenska pristanišča priplulo ali iz njih odplulo samo 114 potnikov (za 99 % manj kot v 2019), v pristanišča v Italiji nekaj več kot 55 milijonov (za 36 % manj) in na Hrvaškem nekaj več kot 18 milijonov potnikov (za 47 % manj).

V Kopru in Benetkah promet dosegel komaj tretjino vrednosti iz 2019

V letu 2019 so na potniških ladjah pripluli ali odpluli v pristanišču v Kopru 404 potniki, v Benetkah skoraj 200.000 potnikov in na Reki skoraj 115.000 potnikov. To leto je bilo zadnje, ko je promet potekal nemoteno, saj je v letu 2020, ko je prišlo do velikega zmanjšanja prometa potnikov, v Kopru in Benetkah promet dosegel komaj tretjino tistega iz leta 2019, na Reki pa nekaj več kot polovico. V letu 2021 se je promet potnikov glede na leto 2020 povečal, a še vedno ni blizu ravni iz leta 2019. Na Reki si je potniški promet opomogel hitreje. V letu 2021 je promet potnikov v Reki dosegel že 75 % prometa iz leta 2019, medtem ko je v Kopru in Benetkah znašal okoli 40 %.



V Benetkah več kot milijon potnikov na ladjah za križarjenje

Največji promet potnikov z ladjami za križarjenje je imelo v severnojadranski regiji v letu 2019 pristanišče Benetke, kjer so našteli skoraj 1,4 milijona potnikov, sledili sta pristanišči Koper s 115.000 potniki in Reka z 41.000 potniki. Pri prometu potnikov na ladjah za križarjenje je na Hrvaškem s Koprom in Benetkami najbolj primerljivo pristanišče Dubrovnik, kamor pripluje večina križark. V letu 2019 so tam našteli 78.000 tovrstnih potnikov. V letu 2020 v pristaniščih Koper in Reka ni pristala nobena ladja za križarjenje. V Benetkah so po drugi strani našteli 4.600 potnikov, vendar je to predstavljalo manj kot 1 % prometa iz leta 2019, v Dubrovniku pa 1.100 potnikov (98 % manj kot v 2019). V letu 2021 so se ladje za križarjenje vrnile tudi v Koper in na Reko, a niso prepeljale niti 5 % števila potnikov iz leta 2019.

Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.