Živinoreja, 2021

Letna prireja perutninskega mesa manjša, govejega, prašičjega, ovčjega in kozjega mesa pa večja

Perutninskega mesa v 2021 smo priredili manj, govejega, prašičjega, ovčjega in kozjega pa več kot v 2020. Mleka in kokošjih jajc smo priredili več, medu pa pridelali manj. Ker je bilo 2020 v marsičem drugačno od predhodnih let, najnovejše začasne podatke v objavi primerjamo tudi z 2019.

  • 13. 5. 2022 ob 10:30
  • |
  • začasni podatki
Prireja mesa, mleka in kokošjih jajc v 2021

Govejega mesa smo v letu 2021 priredili doma okoli 48.000 ton, prašičjega okoli 29.600 ton, perutninskega okoli 72.800 ton, ovčjega okoli 1.400 ton in kozjega mesa okoli 400 ton.

Kokoši nesnice so znesle okoli 415 milijonov jajc. Kravjega mleka se je namolzlo okoli 622 milijonov litrov, kozjega mleka okoli 2,3 milijona litrov, ovčjega mleka pa okoli 0,6 milijona litrov.

Na letni ravni priredili več govejega mesa

Količina govejega mesa, pridobljena leta 2021 v klavnicah, je bila za okoli 3 % večja kot v letu pred tem (v primerjavi z letom 2019 pa za okoli 5 %). Zakola goved zunaj klavnic nismo zaznali, zato je bila količina v klavnicah pridobljenega mesa enaka količini vsega pridobljenega mesa. Domače prireje mesa je bilo za okoli 9 % več (oz. za približno 11% več kot v 2019), prirasta v živi masi pa za okoli 5 % več (oz. za okoli 3 % več kot v 2019). 

Podatki o bilanci goved za leto 2021 kažejo, da je bilo število živali v večini kategorij bilance višje kot v letu pred tem. Izvozili smo za točno 19 % več goved kot v 2020 (oz. za 27 % več kot v 2019), uvozili pa smo jih za okoli 12 % več (oz. za 16 % več kot v 2019). Število skotenih goved je bilo za približno 2 % višje kot v predhodnem letu (prav tako 2 % več v primerjavi z 2019). Zaklanih je bilo za okoli 4 % več goved kot v 2020 (bilančno leto december–november), v primerjavi z 2019 pa za približno 6 % več. Poginilo je za okoli 1 % goved več kot leto prej (oz. za okoli 3 % več kot v 2019). 

Kravjega mleka namolzli več

Količina namolzenega kravjega mleka je bila večja kot v letu 2020, in sicer za okoli 2 % (to je okoli 9 milijonov litrov kravjega mleka več), v primerjavi z letom 2019 pa za okoli 3 % (kar je približno 17 milijonov litrov kravjega mleka več).

Prašičjega mesa prav tako priredili več, a manj kot v 2019

Domača prireja prašičjega mesa je bila večja kot v letu pred tem (za točno 7 %), v primerjavi z letom 2019 pa je bila za okoli 3 % manjša. Stalež prašičev se je ponovno zmanjšal; število prašičev je bilo v letu 2021 tako najnižje po letu 1991. 

Prašičjega mesa je bilo v klavnicah pridobljenega za okoli 1 % manj kot leto prej oz. za okoli 5 % manj kot v 2019. Prirast v živi masi je bil večji (za približno 8 %), v primerjavi z 2019 pa manjši, in sicer za okoli 2 %.

Podatki o bilanci prašičev za leto 2021 kažejo, da je bilo število teh živali v skoraj vseh kategorijah bilance večje kot v 2020, zmanjšali so se edino število živali na začetku in na koncu leta ter uvoz; slednji je bil manjši za okoli 10 % (oz. za 14 % manjši kot v 2019). Trend naraščanja števila izvoženih živali se je nadaljeval, zaznan je bil porast za okoli 140 % (glede na leto 2019 pa za 447 %). V preteklih letih smo poudarjali, da je izvoz prašičev po številu daleč najmanjša kategorija v bilanci števila prašičev, vendar se ob omenjenem trendu to število opazno povečuje. Skotilo se je za okoli 11 % več živali kot v 2020 (oz. za okoli 3 % več kot v 2019). Zaklanih je bilo za približno 5 % več prašičev (oz. okoli 6 % manj kot v 2019). Število poginulih prašičev je bilo v primerjavi z 2020 večje za okoli 6 %, v primerjavi z 2019 pa za točno 1 %. 

Perutninskega mesa priredili manj, kokošjih jajc pa več

Prireja perutninskega mesa je bila manjša kot leto prej, domača prireja mesa se je zmanjšala za okoli 1 % (v primerjavi z 2019 pa se je povečala za okoli 3 %). Prireja znesenih kokošjih jajc je bila po drugi strani za približno 6 % večja, v primerjavi z 2019 pa za okoli 1 % manjša. V letu 2021 je bilo na letni ravni večje tudi število kokoši nesnic, in sicer za približno 11 %, v primerjavi z 2019 pa manjše za okoli 5 %. 

Kokoši nesnic, ki so v letu 2021 znesle konzumna kokošja jajca (jajca, namenjena za prehrano ljudi), je bilo za okoli 12 % več kot leto prej (glede na leto 2019 pa za okoli 6 % manj). Hkrati je bilo znesenih konzumnih kokošjih jajc za okoli 5 % več kot v 2020, a za približno 7 % manj kot v 2019.

Ovčjega in kozjega mesa ter mleka priredili več 

Domača prireja ovčjega in kozjega mesa je bila za okoli 1 % večja. Tudi v primerjavi z 2019 je bilo prirejenega več mesa: ovčjega za okoli 3 % in kozjega za okoli 7 % več. Pri tem je treba upoštevati, da gre pri obeh omenjenih vrstah živali v primerjavi s preostalimi vrstami živali za majhne staleže živali (še posebno koz) in da imata prireji mesa teh dveh vrst živali v celotni prireji mesa v Sloveniji zato zelo majhna deleža. Prireja ovčjega mleka je bila za okoli 33 % večja kot v 2020 oz. za okoli 14 % večja kot v 2019, prireja kozjega mleka pa za približno 15 % večja oz. v primerjavi z 2019 za okoli 16 % večja.

Medu pridelali občutno manj

Pridelek medu je bil v 2021 opazno manjši. Medtem ko so slovenski čebelarji v 2020 pridelali približno 1.300 ton medu, so ga leto pozneje približno 200 ton, kar je bilo za okoli 85 % manj. V primerjavi z 2019 pa je bilo medu manj za okoli 70 % oz. za približno 500 ton.


Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Domača prireja mesa, Slovenija
Domača prireja mesa, Slovenija
1) Začasni podatki.
Prirast v živi masi, Slovenija
2019202020211)2021
2020
2021
2019
t (1.000)t (1.000)t (1.000)sprememba v %sprememba v %
Govedo82,180,084,35,42,7
Prašiči38,134,837,47,6-1,6
Perutnina98,1102,2101,1-1,13,0
1) Začasni podatki.
Prireja kravjega mleka in kokošjih jajc ter pridelava medu, Slovenija
2019202020211)2021
2020
2021
2019
sprememba v %sprememba v %
Mleko (1.000 l)604.870612.279621.643,01,52,8
Jajca (1.000)419.942390.967415.141,06,2-1,1
Med (t)6531.293195,0-84,9-70,1
1) Začasni podatki.
METODOLOŠKO OPOZORILO
Končni podatki o prireji mesa in drugih živalskih proizvodov bodo objavljeni v podatkovni bazi SiStat konec avgusta 2022.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.