Energetika v Sloveniji in EU-27

Energetika v Sloveniji in EU-27

Med razpoložljivo energijo v Sloveniji so imeli v 2020 največji delež naftni proizvodi (33,0 %), sledila je jedrska energija (23,2 %). Z domačimi viri energije smo zadovoljili 55,5 % potreb po energiji, preostalo količino pa uvozili.

  • 13. 5. 2022 ob 10:30
  • |
  • brez statusa

EU-27 je skoraj četrtino energije uvozila iz Ruske federacije

V 2020 so države članice EU-27 razpolagale s skoraj 58.000 petajouli (PJ) energije; v skupnem merilu je to skoraj 380-krat toliko kot Slovenija. Največ, 41,7 % celotne energije je bilo proizvedene na območju EU-27, 24,4 % pa so države članice EU-27 uvozile iz Ruske federacije. Po viru energije so iz slednje uvozile 36,5 % celotne razpoložljive količine naftnih proizvodov, 41,1 % celotne razpoložljive količine zemeljskega plina in 19,3 % celotne razpoložljive količine premoga.

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih



Energetsko najbolj odvisna od Ruske federacije je Litva

Največji odstotek razpoložljive energije, uvožene iz Ruske federacije, je imela v 2020 Litva, 96,1 %, sledili sta Slovaška in Madžarska (57,3 % oz. 54,2 %). Najmanjši delež te energije je bil na Cipru (1,7 %), Irskem (3,2 %) in v Luksemburgu (4,3 %). Slovenija se je s 17,6-odstotnim deležem uvoza iz Ruske federacije uvrstila pod povprečje EU-27 (24,4 %).

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih



Več kot polovica potreb po energiji je bila zagotovljena iz domačih virov

Skupna količina domačih virov energije v Sloveniji v letu 2020 je bila 3,7 mio. toe (=154 PJ), kar je bilo za 4 % več kot v letu 2019. Slovenija nima dovolj lastnih energetskih virov za zadovoljitev vseh potreb po energiji. Od leta 2000 naprej se energetska odvisnost giblje med 53,1 % leta 2008 in 43,6 % leta 2014. Z domačimi viri energije je Slovenija v letu 2020 zadovoljila 55,5 % potreb po energiji, preostala količina je bila zagotovljena iz uvoza.

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih



Glavni energent so naftni proizvodi

Med razpoložljivo energijo so v EU-27 v 2020 največji delež (34,5 %) predstavljali naftni proizvodi, sledil je zemeljski plin (23,7 %). Tudi v Sloveniji so imeli naftni proizvodi največji delež (33,0 %), sledila je jedrska energija (23,2 %). Slovenija je izvozila več električne energije, kot je je uvozila.

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih



Naftni proizvodi so v Sloveniji skoraj v celoti iz uvoza

V 2020 so države članice EU-27 uvozile 97,0 % vseh naftnih proizvodov, sledil je zemeljski plin (83,6 % vsega je bilo uvoženega). V Slovenijo smo istega leta uvozili 99,5 % vseh naftnih proizvodov in 99,4 % vsega zemeljskega plina, porabljenega v Sloveniji. 

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih



81 % zemeljskega plina v Sloveniji iz Ruske federacije

Države članice EU-27 so v 2020 iz Ruske federacije uvozile 24,4 % vse razpoložljive energije; največ so uvozile zemeljskega plina (41,1 % vsega bruto razpoložljivega) in naftnih proizvodov (36,5 %). Slovenija je iz Ruske federacije uvozila 17,6 % razpoložljive energije (vsaj posredno, saj je po ocenah 80 % uvoza iz Avstrije dejansko iz Ruske federacije). Po viru energije je iz te države uvozila 81,0 % vsega razpoložljivega zemeljskega plina in 24,9 % naftnih proizvodov. 


Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih



Največ električne energije iz jedrske elektrarne

V Sloveniji je bilo v 2020 na voljo 23.410 GWh električne energije, od tega je je bilo 30,4 % uvožene. Največ, 25,8 %, jo je proizvedla Nuklearna elektrarna Krško. Delež električne energije, proizvedene s sončnimi in vetrnimi elektrarnami, je bil manj kot 2-odstoten. 
Od 23.410 GWh je je Slovenija izvozila 39,0 %, 25,5 % električne energije so porabile predelovalne dejavnosti in gradbeništvo, sledila je poraba v gospodinjstvih (15,5 %).


Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih



Cena dizelskega goriva presegla ceno motornega 95-oktanskega bencina

Odkar so na voljo podatki (torej od 2012 naprej), je bila najnižja cena električne energije za gospodinjske odjemalce v 2. četrtletju 2020 (0,134 EUR/kWh), najvišja pa v 3. četrtletju 2021 (0,174 EUR/kWh). Najnižja cena zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce je bila v 4. četrtletju 2017 (0,052 EUR/kWh), najvišja pa v 3. četrtletju 2012 (0,107 EUR/kWh).
Cena dizelskega goriva je v obdobju od 2012 naprej prvič presegla ceno motornega 95-oktanskega bencina konec leta 2018. Cena dizelskega goriva je bila v primerjavi s ceno 95-oktanskega bencina višja v vseh četrtletjih 2021, v zadnjem četrtletju za 6,9 %. 

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih

Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.