Dan Evrope

Praznujemo dan Evrope

Ob dnevu Evrope smo poiskali nekaj podatkov, ki kažejo, kako je Slovenija povezana z drugimi državami Evropske unije. Prebivalci Slovenije predstavljajo 0,5 % prebivalstva EU, državljani iz drugih držav EU-27 pa 1 % prebivalstva Slovenije.

  • 6. 5. 2022 ob 10:30
  • |
  • brez statusa
Praznovanje miru in enotnosti

Dan Evrope, ki poteka 9. maja, je namenjen praznovanju miru in enotnosti v Evropi, hkrati pa spominu na začetek nastajanja Evropske unije, kakršno poznamo danes. Na ta dan leta 1950 je namreč takratni francoski zunanji minister Robert Schuman pozval evropske države, naj združijo svojo proizvodnjo premoga in jekla. Ta povezava je pozneje prerasla v današnjo EU. Od leta 2004 je v njej tudi Slovenija.

V Sloveniji odstotek prebivalcev drugih držav EU

Evropska unija šteje 27 držav in ima okoli 447 milijonov prebivalcev. V Sloveniji je na začetku leta 2022 živelo 2.107.180 prebivalcev oz. 0,5 % prebivalstva EU.
Tujih državljanov je bilo v Sloveniji 172.442, kar je pomenilo 8,2 % vseh prebivalcev Slovenije. 21.192 (1 % prebivalstva Slovenije) jih je imelo državljanstvo ene od drugih držav EU-27 (v nadaljevanju EU). Največ med njimi, skoraj polovica, je bilo hrvaških državljanov, 15 % bolgarskih in 14 % italijanskih. Med tujimi državljani, ki so v začetku leta 2020 živeli v Sloveniji, so bile po državah državljanstva razlike v strukturi po spolu. Iz 17 držav je bilo v Sloveniji več moških kot žensk, iz 9 držav pa ravno obratno. Največja razlika med spoloma v korist moških je bila pri tistih prebivalcih, ki so imeli državljanstvo Grčije, Irske ali Malte, v korist žensk pa pri tistih, ki so imele državljanstvo Litve, Latvije ali Poljske. 

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih


Tretjina priseljenih iz držav EU prišla iz Nemčije

Leta 2020 se je v Slovenijo iz tujine priselilo 36.110 prebivalcev, od tega 11.103 oziroma 31 % iz ene od 26 držav EU. Največ, 33 % vseh iz drugih držav EU, se jih je v Slovenijo priselilo iz Nemčije, 19 % iz Avstrije in 15 % iz Hrvaške.
Za priseljene iz Nemčije, Avstrije in Švedske je veljalo, da je bilo med njimi več kot 90 % slovenskih državljanov. Pri priseljenih iz Hrvaške je bilo slovenskih državljanov 42 %; podobno je veljalo tudi za priseljene iz Italije.

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih


Med odseljenimi slovenski in tuji državljani

Leta 2020 se je iz Slovenije v tujino odselilo 17.745 prebivalcev, od tega 7.380 oziroma 42 % v eno izmed drugih držav EU. Največ prebivalcev Slovenije se je v opazovanem letu – če se osredotočimo na EU – odselilo v Nemčijo, in sicer 24 % vseh, ki so se odselili v druge države EU, sledili sta Avstrija (21 %) in Hrvaška (20 %).
Med odseljenimi je bilo več kot 80 % slovenskih državljanov pri tistih, ki so se odselili v Avstrijo in na Švedsko. Najmanj slovenskih državljanov, 41 %, je bilo med odseljenimi na Hrvaško.

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih


Tudi v izobraževalnih ustanovah državljani drugih držav EU

V Sloveniji so v šolskem letu 2021/22 izobraževalne ustanove obiskovali tudi otroci in mladostniki, ki so imeli državljanstvo ene izmed drugih držav EU. Vrtce so obiskovali 304 otroci, ki so bili državljani druge države EU. Največ je bilo takih s hrvaškim državljanstvom (42 %), sledili so tisti z italijanskim (19 %) in bolgarskim (13 %).
Osnovne šole je v opazovanem šolskem letu obiskovalo 875 učencev z državljanstvom druge države EU. 80 % jih je imelo državljanstvo ene izmed naslednjih štirih držav EU - največ je bilo hrvaških (35 %), italijanskih (18 %), madžarskih (15 %) in bolgarskih državljanov (12 %).
Dijakov z državljanstvom druge države EU je bilo približno toliko kot vrtčevskih otrok – 335. Skoraj polovica (49 %) je bilo hrvaških državljanov, sledili so bolgarski (15 %) in italijanski (13 %).
Študentov iz drugih držav EU je bilo 2.279. Več kot 90 % jih je prišlo iz 5 držav. Največ, 71 %, jih je bilo hrvaških državljanov, 14 % italijanskih, 4 % bolgarskih. Pred petimi leti, torej v šolskem letu 2017/18, je bilo študentov, ki so študirali v Sloveniji in imeli izvor v drugi državi EU, za 17 % več.

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih


Med delovno aktivnimi tujimi državljani iz EU je v Sloveniji največ takih s hrvaškim državljanstvom


Leta 2021 je bilo v Sloveniji 879.495 delovno aktivnih prebivalcev (brez kmetov). 15.744 oziroma 15 % vseh tujih državljanov, ki so bili v letu 2021 delovno aktivni v Sloveniji, je prihajalo iz druge države članice Evropske unije. V zadnjih šestih letih se je število delovno aktivnih tujcev z izvorom v drugi državi EU povečalo, in sicer za 24 %. Leta 2021 je bilo med delovno aktivnimi tujimi državljani iz EU največ hrvaških državljanov, in sicer več kot polovica (8.599 oziroma 55 %). Sledili so delovno aktivni bolgarski državljani, teh je bilo 17 %, in italijanski državljani, ki jih je bilo 12 %. Delovno aktivnih državljanov iz preostalih držav EU je bilo 3 % ali manj; pri vsaki izmed teh držav se je delež zmanjšal.
Največ, 30 %, delovno aktivnih tujcev iz držav EU je delalo v predelovalnih dejavnostih, sledilo je gradbeništvo z 12 %, na tretjem mestu je bila dejavnost trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil z 10 %.

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih


Leta 2009 je iz sosednjih držav v Slovenijo dnevno migriralo 2.326 delovno aktivnih tujcev, kar je bilo več kot dvakrat manj kot leta 2021, ko jih je dnevno migriralo 5.618. Najmanj delovnih migrantov je v 2021 dnevno prihajalo iz Avstrije, sledili sta Madžarska in Italija. V vseh letih je največ oseb dnevno migriralo iz Hrvaške; leta 2021 je bilo takih 4.283.

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih


Okoli 4 milijone prenočitev turistov iz držav EU


Leta 2021 je bilo v Sloveniji okoli 11,3 milijone turističnih prenočitev. 4,8 milijona prenočitev so ustvarili tuji turisti, večino – 82 % (3,9 milijona) prenočitev – turisti iz držav članic EU. Med temi prenočitvami je bilo največ, in sicer 27 %, prenočitev nemških turistov, 11 % avstrijskih in 9 % italijanskih turistov. Najmanj tujih turistov iz držav EU je k nam prišlo s Cipra.

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih


Iz držav EU smo uvozili za 27,2 milijarde EUR blaga

Slovenija je v letu 2021 uvažala najrazličnejše blago iz vseh drugih držav članic EU. Vrednost celotnega uvoza iz držav EU je znašala približno 27,2 milijarde EUR oziroma 65 % vsega uvoza. Najmanj blaga smo uvozili s Cipra in največ iz Nemčije. Uvoz iz Nemčije je predstavljal 15 % celotnega uvoza v Slovenijo, uvoz iz Italije 11 %, iz Avstrije pa 9 %.
Največjo vrednost uvoza iz držav EU so imela vozila, in sicer je njihova vrednost znašala 3,1 milijarde EUR, sledili so električni stroji in oprema ter njihovi deli, aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke v vrednosti 2,7 milijarde EUR, na tretjem mestu po vrednosti uvoza pa so bili jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave v vrednosti 2,7 milijarde EUR.

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih


V države EU smo izvozili za 26,4 milijarde EUR blaga

V letu 2021 je Slovenija prav tako izvažala najrazličnejše blago v vse države članice EU. Vrednost celotnega izvoza blaga v države EU je znašala približno 26,4 milijarde EUR oziroma več kot dve tretjini (67 %) vsega izvoza. Najmanj blaga smo izvozili na Malto in največ v Nemčijo. Izvoz v Nemčijo je predstavljal 17 % celotnega izvoza iz Slovenije, izvoz v Italijo 11 %, na Hrvaško pa 8 %.
Pri vrstah izvoznih proizvodov velja enako kot pri uvoznih. Največjo vrednost izvoza so ustvarili proizvodi iz skupine vozila; njihova vrednost izvoza je znašala 3,9 milijarde EUR. Na drugem mestu po vrednosti izvoza je bil izvoz električnih strojev in opreme ter njihovih delov, aparatov za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka ter delov in pribora za te izdelke v vrednosti 3,3 milijarde EUR, na tretjem mestu pa izvoz jedrskih reaktorjev, kotlov, strojev in mehanskih naprav v vrednosti 2,7 milijarde EUR.

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih

Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.