Praznik dela

Prvi maj, praznik dela

Mednarodni praznik dela je dobra priložnost za pregled stanja na trgu dela v Sloveniji. V 2021 je bila stopnja brezposelnosti nižja (za 0,2 odstotne točke), stopnja delovne aktivnosti pa višja (za 0,8 odstotne točke) kot leto prej. Več je bilo delovno aktivnih v prekarnih oblikah dela.

  • 26. 4. 2022 ob 10:30
  • |
  • brez statusa
Stopnja brezposelnosti nizka

V zadnjih 14 letih je bilo število delovno aktivnih največje leta 2008, 996.000, in tedaj je bila stopnja brezposelnosti najnižja, znašala je 4,4 %. Ravno obrnjeno je bilo leta 2013, ko je bilo število delovno aktivnih najmanjše, 906.000, stopnja brezposelnosti pa je bila najvišja, 10,1-odstotna. V 2021 je bilo delovno aktivnih 972.000 oseb, stopnja brezposelnosti pa je znašala 4,7 %.

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih



Zaposleni povprečno opravili 39 delovnih ur na teden 

Zaposleni so v 2021 v povprečju običajno opravili 39,3 ure na teden. Več običajno opravljenih ur na teden so opravili moški (40,0) kot ženske (38,6). Več kot petina je bila zaposlenih v predelovalni dejavnosti, v kateri so tedensko običajno opravili 39,8 ure, dejansko pa 34,9 ure.

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih



23 % delovno aktivnih delalo ob nedeljah

V 2021 je ob sobotah pogosto ali občasno delalo 43,8 % vseh delovno aktivnih, 22,8 % jih je delalo ob nedeljah, 34,4 % zvečer, 14,6 % pa ponoči. Med poklici, ki so vsaj občasno opravljali delo ob koncu tedna ali ob manj ugodnih urah v dnevu, so izstopali kmetovalci, gozdarji in ribiči. Če ne upoštevamo delovno aktivnih v vojaških poklicih (njihov delež v skupnem številu delovno aktivnih je namreč zelo majhen), lahko sklenemo, da je bilo največ delovno aktivnih, ki so svoje delo opravljali ob koncu tedna, v skupini poklici za storitve, prodajalci (75,0 % jih je delalo ob sobotah, 36,3 % ob nedeljah), ob manj ugodnih urah dneva pa delovno aktivni v poklicni skupini upravljavci strojev in naprav, industrijski izdelovalci in sestavljavci (36,3 % jih je delalo ponoči, 54,2 % zvečer).

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih



Delež opravljanja dela od doma najvišji do zdaj

Število zaposlenih, ki so svoje delo pogosto opravljali od doma, je naraslo za 24.000, kar je pomenilo 52-odstotno rast v primerjavi z letom 2020. Od doma je pogosto delalo 8,6 % zaposlenih, 11,6 % pa občasno.
Delež zaposlenih, ki svoje delo včasih ali pogosto opravlja od doma, se je v desetih letih povečal za 6,5 odstotne točke. V letu 2011 je znašal 13,7 %, v letu 2021 pa 20,1 %. 

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih



Delež prekarnih delavcev narašča

Prekarne oblike dela so nestandardne oblike dela in veljajo za nestabilno, negotovo obliko zaposlitve. V letu 2021 jih je opravljalo 58.000 delovno aktivnih oz. 6,0 % vseh delovno aktivnih. Med temi je bilo največ – skoraj polovica (48,1 %) – študentov, ki so delali prek študentskega servisa. Delež prekarnih delavcev se je v primerjavi z letom prej zvišal za 1,3 odstotne točke.

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih



Plačna vrzel 4,2-odstotna

Povprečna mesečna bruto plača je znašala 1.942 EUR, ločeno po spolu pa pri moških 1.979 EUR in pri ženskah 1.896 EUR. Plačna vrzel med moškimi in ženskami je tako znašala 4,2 %. Plače so bile z vidika spola popolnoma izenačene le v eni poklicni skupini (strokovnjaki za varstvo okolja). Najvišja razlika v korist žensk je bila v poklicni skupini gradbinci zaključnih del (46,5 %), najvišja razlika v korist moških pa med razvijalci spletnih multimedijskih rešitev (38,9 %).

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih

Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.