Osebna varnost v zasebnem okolju, 2020
Ženske pogosteje žrtve nasilja tako v partnerskem kot tudi v nepartnerskem odnosu
22 % žensk in 16 % moških je od svojega 15. leta starosti doživelo fizično (vključno z grožnjami) ali spolno nasilje. Ženske pogosteje kot moški doživljajo nasilje, ki se ponavlja in ima hujše posledice. V partnerskih odnosih ženske pogosteje doživljajo nasilje kot moški.
Ženske so 3-krat pogosteje žrtve nasilja v partnerskem odnosu kot moški
Ko govorimo o nasilju v partnerskih odnosih, je večina (tri četrtine) žrtev žensk. Nasilje zunaj partnerskega razmerja prav tako doživlja večji delež žensk, vendar razlika med deležema žrtev po spolu ni velika: 51 % je žensk in 49 % moških.
Nasilje nad ženskami ima hujše posledice kot nasilje, ki ga doživijo moški
Ženske so pogosteje žrtve težjih oblik nasilja, saj gre za nasilje, ki se ponavlja. Ponavljajoče spolno nasilje ženske doživljajo kar 5,3-krat pogosteje kot moški, druge vrste nasilja pa dvakrat pogosteje. Tudi enkratno spolno nasilje je utrpelo več žensk kot moških (4,6-krat več). Moški so pogosteje kot ženske doživeli le enkratne grožnje in enkratno fizično nasilje.
Posledice nasilja nad ženskami so hujše kot pri moških. 30 % več žensk kot moških je imelo fizične poškodbe (npr. modrice, praske, vreznine, ožganine, zlome kosti, splav, poškodbe glave, notranjih organov ali genitalij) kot posledice fizičnega ali spolnega nasilja. Poleg tega se je dvakrat več žensk (5,6 %) kot moških (2,4 %) balo za svoje življenje, ko so doživljale fizično ali spolno nasilje.
Ženske so pogosteje žrtve nasilja v družini kot moški
Nasilje v družini je od svojega 15. leta starosti vsaj enkrat doživelo 14,9 % žensk in 5,4 % moških, starih od 18 do 74 let. Tri četrtine nasilja v družini je predstavljalo fizično nasilje z grožnjami, četrtino pa spolno. Ženske so bile 3-krat pogosteje kot moški žrtve nasilja v družini in so v njih 5-krat pogosteje kot moški doživljale spolno nasilje.
V partnerskih razmerjih najpogosteje prihaja do psihološkega nasilja
Nekaj manj kot tretjina žensk (28 %) in petina moških (20 %) s (sedanjim ali nekdanjim) partnerjem je bila kadar koli žrtev vsaj ene vrste nasilja (groženj, psihološkega, fizičnega, spolnega ali ekonomskega nasilja) svojega partnerja oz. partnerice. Najpogostejša vrsta nasilja v partnerskih razmerjih je psihološko nasilje, doživelo ga je 26,2 % žensk in 19,7 % moških s (sedanjim ali nekdanjim) partnerjem. Spolno nasilje se v partnerskih odnosih sicer dogaja najredkeje, vendar pa so bile ženske 5,6-krat pogosteje kot moški žrtve takšnega nasilja.
Za nasilje v partnerskem odnosu je značilno, da se ponavlja, ima resne posledice in ga pogosteje utrpijo ženske. 6,9 % žensk, ki so doživele nasilje partnerja, je poročalo o fizičnih poškodbah kot posledicah nasilja, pri moških pa je ta delež znašal 1,5 %. O psiholoških posledicah zaradi ponavljajočega se nasilja partnerja je poročalo 6,2 % žensk in 1,1 % moških; ženske je bilo med doživljanjem nasilja 7-krat pogosteje kot moške strah za svoje življenje.
Moški pogosteje doživljajo fizično nasilje v nepartnerskem odnosu
Od svojega 15. leta starosti je 15,8 % žensk in 14,5 % moških že doživelo fizično (vključno z grožnjami) ali spolno nasilje, pri katerem povzročitelj ni bil njihov intimni partner, torej v nepartnerskem odnosu. Tudi spolno nasilje v takšnem odnosu (skoraj 5-krat) pogosteje utrpijo ženske kot moški, medtem ko je pri fizičnem nasilju nepartnerja obratno. Moški nekoliko pogosteje kot ženske doživijo fizično nasilje osebe, s katero niso v partnerskem razmerju.
Za nepartnersko nasilje je značilno, da se pogosteje zgodi enkrat oz. se ne ponavlja tolikokrat kot nasilje intimnega partnerja. Delež žrtev glede na spol je pri tovrstnem nasilju bolj izenačen (nekaj več kot polovica žrtev je žensk, malo manj kot polovica pa moških). Moški so tukaj pogosteje kot ženske utrpeli fizične poškodbe (6,3 % moških in 4,0 % žensk je bilo poškodovanih). Občutek, da je bilo med nasilnim dogodkom življenje žrtve ogroženo, sta oba spola doživela približno v enaki meri: 2,5 % ženskih in 2,3 % moških žrtev.
Večina nasilja ostaja neprijavljenega
Več kot 60 % žrtev je spregovorilo o svojih nasilnih izkušnjah, in sicer najpogosteje z osebo, ki jim je blizu. Vendar pa nasilja večinoma niso prijavile, le nekaj izmed njih se jih je obrnilo na Policijo ali druge institucije.
Ko govorimo o nasilju v partnerskih odnosih, je večina (tri četrtine) žrtev žensk. Nasilje zunaj partnerskega razmerja prav tako doživlja večji delež žensk, vendar razlika med deležema žrtev po spolu ni velika: 51 % je žensk in 49 % moških.
Nasilje nad ženskami ima hujše posledice kot nasilje, ki ga doživijo moški
Ženske so pogosteje žrtve težjih oblik nasilja, saj gre za nasilje, ki se ponavlja. Ponavljajoče spolno nasilje ženske doživljajo kar 5,3-krat pogosteje kot moški, druge vrste nasilja pa dvakrat pogosteje. Tudi enkratno spolno nasilje je utrpelo več žensk kot moških (4,6-krat več). Moški so pogosteje kot ženske doživeli le enkratne grožnje in enkratno fizično nasilje.
Posledice nasilja nad ženskami so hujše kot pri moških. 30 % več žensk kot moških je imelo fizične poškodbe (npr. modrice, praske, vreznine, ožganine, zlome kosti, splav, poškodbe glave, notranjih organov ali genitalij) kot posledice fizičnega ali spolnega nasilja. Poleg tega se je dvakrat več žensk (5,6 %) kot moških (2,4 %) balo za svoje življenje, ko so doživljale fizično ali spolno nasilje.
Ženske so pogosteje žrtve nasilja v družini kot moški
Nasilje v družini je od svojega 15. leta starosti vsaj enkrat doživelo 14,9 % žensk in 5,4 % moških, starih od 18 do 74 let. Tri četrtine nasilja v družini je predstavljalo fizično nasilje z grožnjami, četrtino pa spolno. Ženske so bile 3-krat pogosteje kot moški žrtve nasilja v družini in so v njih 5-krat pogosteje kot moški doživljale spolno nasilje.
V partnerskih razmerjih najpogosteje prihaja do psihološkega nasilja
Nekaj manj kot tretjina žensk (28 %) in petina moških (20 %) s (sedanjim ali nekdanjim) partnerjem je bila kadar koli žrtev vsaj ene vrste nasilja (groženj, psihološkega, fizičnega, spolnega ali ekonomskega nasilja) svojega partnerja oz. partnerice. Najpogostejša vrsta nasilja v partnerskih razmerjih je psihološko nasilje, doživelo ga je 26,2 % žensk in 19,7 % moških s (sedanjim ali nekdanjim) partnerjem. Spolno nasilje se v partnerskih odnosih sicer dogaja najredkeje, vendar pa so bile ženske 5,6-krat pogosteje kot moški žrtve takšnega nasilja.
Za nasilje v partnerskem odnosu je značilno, da se ponavlja, ima resne posledice in ga pogosteje utrpijo ženske. 6,9 % žensk, ki so doživele nasilje partnerja, je poročalo o fizičnih poškodbah kot posledicah nasilja, pri moških pa je ta delež znašal 1,5 %. O psiholoških posledicah zaradi ponavljajočega se nasilja partnerja je poročalo 6,2 % žensk in 1,1 % moških; ženske je bilo med doživljanjem nasilja 7-krat pogosteje kot moške strah za svoje življenje.
Moški pogosteje doživljajo fizično nasilje v nepartnerskem odnosu
Od svojega 15. leta starosti je 15,8 % žensk in 14,5 % moških že doživelo fizično (vključno z grožnjami) ali spolno nasilje, pri katerem povzročitelj ni bil njihov intimni partner, torej v nepartnerskem odnosu. Tudi spolno nasilje v takšnem odnosu (skoraj 5-krat) pogosteje utrpijo ženske kot moški, medtem ko je pri fizičnem nasilju nepartnerja obratno. Moški nekoliko pogosteje kot ženske doživijo fizično nasilje osebe, s katero niso v partnerskem razmerju.
Za nepartnersko nasilje je značilno, da se pogosteje zgodi enkrat oz. se ne ponavlja tolikokrat kot nasilje intimnega partnerja. Delež žrtev glede na spol je pri tovrstnem nasilju bolj izenačen (nekaj več kot polovica žrtev je žensk, malo manj kot polovica pa moških). Moški so tukaj pogosteje kot ženske utrpeli fizične poškodbe (6,3 % moških in 4,0 % žensk je bilo poškodovanih). Občutek, da je bilo med nasilnim dogodkom življenje žrtve ogroženo, sta oba spola doživela približno v enaki meri: 2,5 % ženskih in 2,3 % moških žrtev.
Večina nasilja ostaja neprijavljenega
Več kot 60 % žrtev je spregovorilo o svojih nasilnih izkušnjah, in sicer najpogosteje z osebo, ki jim je blizu. Vendar pa nasilja večinoma niso prijavile, le nekaj izmed njih se jih je obrnilo na Policijo ali druge institucije.
Delež žrtev nasilja, ki so poročale o nasilju glede na osebo s katero so govorile, Slovenija, 2020
|
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.