Prešernov dan, slovenski kulturni praznik

8. februar, Prešernov dan, je praznik slovenske kulture od leta 1945, leto pozneje je postal državni praznik, leta 1991 pa še dela prost dan.

Zaposleni in samozaposleni v kulturnih dejavnostih

Konec novembra 2021 je bilo med vsemi delovno aktivnimi osebami v Sloveniji  28.587 oseb, ki so bile zaposlene ali samozaposlene v kulturnih dejavnostih v širšem pomenu. V primerjavi z decembrom 2020 se je to število povečalo za natanko 48 oseb.

Med zaposlenimi in samozaposlenimi v kulturnih dejavnostih je bilo 15.889 oseb, ki so opravljale enega od dvajsetih značilnih poklicev s področja kulture. Toliko jih je bilo namreč konec novembra 2021 vpisanih v Statistični register delovno aktivnega prebivalstva.  63 % teh oseb je bilo zaposlenih, 37 % pa samozaposlenih. Skupno število oseb z omenjenimi poklici se je v zadnjih sedmih letih povečalo za 22 %, njihova sestava glede na zaposlitveni status pa se ni bistveno spremenila (decembra 2014 je bilo zaposlenih 65 %, samozaposlenih pa 35 % oseb).

Koliko denarja namenimo za kulturo? 

Država je v 2020 namenila za kulturo – tj. za delovanje knjižnic, muzejev, galerij, gledališč, za koncertno, odrsko in filmsko produkcijo, spomenike in spominske hiše, kulturna praznovanja, subvencije umetnikom, za storitve radia, televizije in založništva – skupno nekaj več kot 449 milijonov evrov, kar je znašalo en odstotek BDP. Izdatki države, namenjeni kulturi, so se v zadnjem desetletju do leta 2016 nominalno zmanjševali, v zadnjih letih pa nekoliko povečevali, vendar delež izdatkov za kulturo glede na BDP kljub tej blagi rasti ostaja pri enem odstotku.

Povedano drugače: celotni izdatki države za kulturo so v 2020 znašali 214 evrov na prebivalca, to je 17 evrov manj kot v 2010. Vsak prebivalec sam pa je v 2020 za kulturo porabil povprečno 177 evrov, kar je 18 evrov več kot v 2010. Za primerjavo: še v letu 2019 je vsak prebivalec kulturi namenil v povprečju 218 evrov, vzrok za znižanje te vrednosti pa je bila pandemska kriza v 2020.

Prispevek kulture k BDP

Prispevek kulture, izražen kot delež dodane vrednosti v bruto domačem proizvodu, je bil v preteklih desetih letih približno v sorazmerju z obsegom sredstev, ki jih je država namenila kulturi. V obdobju, ko so bili izdatki države 1,2 ali 1,3 %, je bil tudi delež kulture v celotnem BDP 1,1 ali 1,2 %. V zadnjih letih, ko je delež javnih izdatkov za kulturo v deležu BDP manjši, pa temu sledi tudi manjši prispevek kulture v BDP.