Paritete kupne moči, evropske države – prva ocena, 2021

Cene hrane in brezalkoholnih pijač v Sloveniji enake povprečju v EU-27

V standardih kupne moči je bil BDP na prebivalca v Sloveniji v 2021 za 10 % nižji od povprečja v EU-27, dejanska individualna potrošnja na prebivalca pa za 13 % nižja. Cene hrane, pijače in tobaka so bile nižje kot v Avstriji in Italiji.

  • 22. 6. 2022 ob 10:30
  • |
  • brez statusa
Objavljeni podatki za 36 evropskih držav

Eurostat je za 36 evropskih držav objavil prvo oceno dejanske individualne potrošnje (v nadaljevanju: potrošnja) na prebivalca in BDP na prebivalca v standardih kupne moči (SKM) ter ravni cen za več skupin proizvodov in storitev za končno potrošnjo gospodinjstev v letu 2021.

Potrošnja na prebivalca v SKM 87 % povprečja v EU-27

Potrošnja na prebivalca v SKM – ta zaradi izračuna na podlagi cen blaga in storitev, ki jih posamezniki dejansko trošijo, bolje odraža materialno blaginjo gospodinjstev kot podatek o BDP na prebivalca – je v Sloveniji leta 2021 dosegla 87 % povprečja v EU-27, kar je za 5 odstotnih točk več kot leto prej. Med 36 evropskimi državami je bila ta potrošnja najvišja v Luksemburgu (za 46 % višja od povprečja v EU-27), najnižja pa v Albaniji (za 61 % nižja od povprečja v EU-27).



BDP na prebivalca v SKM 90 % povprečja v EU-27

Po kazalniku BDP na prebivalca v SKM kot merilu gospodarske razvitosti je položaj držav podoben kot pri potrošnji na prebivalca v SKM, vendar so razlike med državami bistveno večje. V Sloveniji je BDP na prebivalca v SKM dosegel 90 % povprečja v EU-27, kar je za 1 odstotno točko več kot v letu 2020; vrednost narašča od leta 2015 naprej. Najvišjo vrednost tega kazalnika med 36 evropskimi državami je dosegel Luksemburg (za 177 % višja od povprečja v EU-27), najnižjo pa Albanija (za 68 % nižja od povprečja v EU-27).

Raven cen skupin proizvodov in storitev nižja od povprečja v EU-27

Evropska primerjava ravni cen skupin proizvodov in storitev, namenjenih za končno potrošnjo gospodinjstev, kaže, da je raven cen v Sloveniji v letu 2021 dosegala 88 % povprečja ravni cen v EU-27. Od držav članic EU-27 sta imeli v povprečju najdražje proizvode in storitve za končno potrošnjo Danska in Irska (obe z za 40 % višjo ravnijo od povprečja v EU-27), najcenejše pa Romunija in Bolgarija (obe z za 44 % nižjo ravnijo od povprečja v EU-27).

Hrana in brezalkoholna pijača cenejši kot v Avstriji in Italiji

Razlike v cenah v opazovanih skupinah proizvodov in storitev v Sloveniji in sosednjih državah so bile najizrazitejše pri skupini gostinske in nastanitvene storitve: v Avstriji in Italiji so bile cene teh storitev za 32 % oz. 18 % višje, na Hrvaškem in na Madžarskem pa za 8 % oz. 29 % nižje od cen v Sloveniji. 

Precej so se razlikovale tudi cene v skupini hrana in brezalkoholne pijače: v Avstriji in Italiji so bile cene teh proizvodov v povprečju za 7 % oz. 6 % višje, na Hrvaškem in na Madžarskem pa za 3 % oz. 15 % nižje od cen v Sloveniji. 



Ravni cen življenjskih potrebščin na voljo v interaktivni infografiki

Spodnja interaktivna infografika Ravni cen življenjskih potrebščin – objavljena je na Eurostatovih spletnih straneh in je na voljo samo v angleški različici – prikazuje indekse ravni cen posameznih skupin proizvodov in storitev. Ti indeksi nam omogočajo, da ravni cen posameznih skupin proizvodov in storitev v posamezni državi primerjamo s povprečjem v Evropski uniji. Države so v pregledu po posameznih skupinah proizvodov oz. storitev razvrščene od najdražje do najcenejše. Infografika omogoča tudi prikaz ravni cen v izbrani državi.

Ravni cen življenjskih potrebščin, evropske države (EU-27 = 100), 2021

* Država, ki ni članica EU.

Vir: Eurostatovi podatki z licenco CC BY 4.0

Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.
METODOLOŠKO OPOZORILO
Sofinancirala Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno avtorjeva in ne odražajo nujno mnenj Evropske unije ali Evropske komisije. Zanje nista odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki je dodelil finančna sredstva.



Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.