Praznik dela

O delavcih, delu in delodajalcih

Praznik dela: V 2016 je bilo v Sloveniji 915.000 delovno aktivnih oseb, največ so jih zaposlovale predelovalne dejavnosti (25 %). Več kot polovica se jih je vozila na delo v drugo občino. Skoraj vsaka tretja oseba je v 2015 delala v velikem podjetju.

  • 26.4.2017
  • |
  • brez statusa

1. maja velik del sveta zaznamuje in praznuje praznik dela. Ta dan je leta 1889 določila druga internacionala, organizacija socialističnih in delavskih strank, v spomin na haymarketski izgred. Delavsko zborovanje v Čikagu 4. maja tri leta prej se je namreč sprevrglo v konflikt med delavci in policijo, v katerem je na obeh straneh prišlo do smrtnih žrtev.

Na Slovenskem je bil 1. maj kot državni praznik uzakonjen leta 1948. S prvomajskim praznovanjem je predvsem v Evropi povezanih tudi precej poganskih običajev, ki so se kljub spremenjeni praznični simboliki ohranili do danes. Navada je, da se na predvečer praznika postavljajo mlaji in zakurijo kresovi.

Delo je v družbeno-ekonomskem kontekstu opredeljeno kot razmerje med delavcem in delodajalcem. Ob letošnjem prazniku dela smo zbrali nekaj novejših statističnih podatkov o omenjenih akterjih v Sloveniji.

V 2016 delovno aktivnih 44 % prebivalcev Slovenije

V 2016 je bilo v Sloveniji 915.000 delovno aktivnih oseb, kar je 8,1 % manj kot v 2008 (996.000). Največ delovno aktivnih oseb je bilo v predelovalnih dejavnostih (230.000), vendar 11,5 % manj kot v 2008 (260.000).

Število delovno aktivnih se je v tem obdobju najbolj povečalo v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo (za 21,8 %), medtem ko se je v dejavnosti kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo najbolj zmanjšalo (za 45,9 %).

V 2016 je bilo številčno razmerje med delovno aktivnimi moškimi in ženskami 53,7 % : 46,3 %. V dejavnostih rudarstvo in gradbeništvo so številčno močno prevladovali delovno aktivni moški (z več kot 90 %), v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo ter v dejavnosti izobraževanje pa delovno aktivne ženske (z več kot 70 %).

Za Slovenijo je značilno, da je stopnja delovne aktivnosti med mlajšimi (15–24 let) in starejšimi (55–64 let) nižja od povprečja v celotni EU-28, in sicer je bila v 2015 med prvimi nižja od tega povprečja za 3,5, med drugimi pa za 16,7 odstotne točke, medtem ko je bila med 25–54 let starimi prebivalci višja od omenjenega povprečja (za 4,9 odstotne točke).

Med mlajšimi prebivalci (15–24 let) je imela v 2015 najvišjo stopnjo delovne aktivnosti Nizozemska (61,8 %), med tistimi v starostnih skupinah 25–54 let in 55–64 let pa Švedska (85,6 % oz. 74,5 %). Najnižjo stopnjo delovne aktivnosti v vseh treh starostnih skupinah je imela Grčija (13,0 %, 64,5 %, 34,3 %).

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih



Največ delovnih migrantov iz Zasavja, najmanj iz osrednje Slovenije

Na delo v drugo statistično regijo se je konec leta 2016 vozilo 18,8 %, na delo v drugo občino pa 51,8 % delovno aktivnih oseb.

Največji delež medregijskih delovnih migrantov je imela konec leta 2016 zasavska regija: 50,3 %. Toliko delovno aktivnih Zasavcev je namreč delalo v drugih statističnih regijah (za 11,6 odstotne točke več kot konec leta 2009). Največ svojih prebivalcev je zaposlovala osrednjeslovenska regija; v eno izmed drugih regij je odhajalo na delo le 8,9 % delovno aktivnih oseb te regije.

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih



Davčna obremenitev stroškov dela rahlo višja od povprečja v celotni EU

V Sloveniji je višina minimalne plače določena z zakonom. Od 1. januarja 2017 ta znaša 804,96 EUR bruto. V preteklih dveh letih je znašala 790,73 EUR. 
 
Povprečni mesečni prejemek (bruto plača in nadomestila plače, regres za letni dopust, jubilejne nagrade, stroški prevoza in prehrane in plačila v naravi) zaposlene osebe je v 2015 znašal 1.821,07 EUR. Glede na leto 2008 je bil za 12,2 % višji (1.622,36 EUR). 

Povprečni mesečni stroški dela na zaposleno osebo so v 2015 znašali 2.129,81 EUR. Glede na leto 2008 so bili za 11,1 % višji (1.916,23 EUR).

Davčna obremenitev stroškov dela je v Sloveniji v 2015 predstavljala 38,6 % vseh stroškov dela.

Neto dohodki samske osebe so se pri prehodu iz brezposelnosti v zaposlenost povečali za 10,3 % bruto plače (to pomeni, da je davčna obremenitev za samsko osebo znašala 89,7 % bruto plače, t. i. »past brezposelnosti«).

Neto dohodki samske osebe so se pri prehodu na bolje plačano delovno mesto povečali za 51,6 % bruto plače (to pomeni, da je davčna obremenitev za samsko osebo znašala 48,4 % bruto plače, t. i. »past nizkih plač«).

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih



Slovensko podjetje ustvarilo v 2015 povprečno 113.800 EUR prihodka na osebo, ki dela

V Sloveniji je bilo v 2015 evidentiranih 191.863 podjetij, v katerih je delalo 837.454 oseb, ustvarila pa so za približno 95,3 milijarde EUR prihodkov. V primerjavi z letom 2008 je bilo v 2015 evidentiranih 25,8 % več podjetij, vendar je v njih delalo 5 % manj oseb, ustvarila pa so 0,5 % manj prihodkov.

V velikih podjetjih (glede na število oseb, ki delajo) je delalo 30,0 % vseh oseb, ki delajo, njihov prihodek pa je znašal 33,2 % prihodka vseh podjetij.

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih



Podjetja, ki trgujejo s tujino, so pomemben člen slovenskega gospodarstva. Njihovo poslovanje namreč nakazuje, kako je Slovenija vpeta v mednarodno trgovino. Vrednost izvoza blaga je v 2015 znašala 23,9 milijarde EUR oz. 62,1 % BDP, vrednost uvoza blaga pa 23,3 milijarde EUR oz. 60,4 % BDP.

Podjetij izvoznikov je bilo v 2015 23.847 (to je 12,4 % vseh evidentiranih podjetij), podjetij uvoznikov pa 53.418 (27,8 % vseh evidentiranih podjetij). Podjetja izvozniki in uvozniki so zaposlovala približno 41 % oz. 62 % vseh oseb, ki delajo.

Najnižji povprečni prihodek podjetja na osebo, ki dela, je v Sloveniji v 2015 imela zasavska (68.700 EUR), najvišjega (174.500 EUR) pa posavska statistična regija.



Podrobni podatki in časovne vrste podatkov so vam na voljo v podatkovni bazi SI-STAT.