Prešernov dan, slovenski kulturni praznik

2017: država za končno potrošnjo za kulturo 140 EUR na prebivalca, vsak prebivalec sam pa povprečno 192 EUR

Prispevek kulture, izražen kot delež dodane vrednosti v bruto domačem proizvodu, je v letu 2017 znašal 1,1 %.

  • 5.2.2019
  • |
  • brez statusa

Kultura skozi finančna očala

Področje kulture v ožjem smislu se v statističnih analizah določa z izborom dejavnosti po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD). Te so: založništvo, dejavnosti v zvezi s filmi, video- in zvočnimi zapisi, radijska in televizijska dejavnost, kulturne in razvedrilne dejavnosti in dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev.
Prispevek kulture, izražen kot delež dodane vrednosti v bruto domačem proizvodu (BDP), v katerem niso upoštevani posredni učinki na gostinstvo, turizem, trgovino itd., je v letu 2017 in v treh letih pred tem znašal 1,1 %, v letih 2010–2013 pa 1,2 %. Za primerjavo: to je v povprečju nekaj več kot polovica prispevka slovenskega kmetijstva k skupnemu BDP (v 2017: 1,7 %).

Država je za kulturo – tj. za delovanje knjižnic, muzejev, galerij, gledališč, za koncertno, odrsko in filmsko produkcijo, za umetniške prireditve, spomenike in spominske hiše, kulturna praznovanja, subvencije umetnikom ipd., za storitve radia, televizije in založništva – v letu 2017 namenila skupno več kot 410 milijonov evrov, kar je en odstotek BDP ali 199 evrov na prebivalca.

Največji del celotnih izdatkov države za kulturo so izdatki za končno potrošnjo (to so izdatki za blago in storitve, ki se porabljajo za neposredno zadovoljevanje individualnih potreb ali želja ali kolektivnih potreb prebivalcev). Ti so v letu 2017 znašali 289 milijonov evrov ali 140 evrov na prebivalca. Izdatki za bruto investicije so znašali nekaj več kot 48 milijonov evrov. Podrobnejši pregled za obdobje od 2010 do 2017 pokaže, da so se celotni izdatki države za kulturo zmanjševali predvsem na račun zmanjševanja bruto investicij. Tako je država v 2010 namenila za kulturo skoraj 481 milijonov evrov, od tega za investicije 103 milijone evrov; v 2011 so bruto investicije države za kulturo znašale skoraj 90 milijonov evrov, nato so ti izdatki štiri leta znašali od 77 do 81 milijonov evrov, v 2016 so padli na 41 milijonov; v 2017 pa so se nekoliko zvišali, in sicer na malo več kot 48 milijonov evrov.

Primerjava med letoma 2010 in 2017 pokaže naslednje:

V 2010 so celotni izdatki sektorja država za kulturo znašali 235 EUR na prebivalca, za končno potrošnjo pa 138 EUR na prebivalca; zasebni izdatki za kulturo so v navedenem letu znašali 156 EUR na prebivalca.

Po sedmih letih, torej v letu 2017, so celotni izdatki države za kulturo znašali 199 EUR na prebivalca (36 EUR manj kot v 2010), od tega za končno potrošnjo 140 EUR na prebivalca (2 EUR več kot v 2010); vsak prebivalec pa je za kulturo porabil povprečno 192 EUR (36 EUR več kot v 2010).

Zaposleni v kulturi po značilnih poklicih

V Statističnem registru delovno aktivnega prebivalstva je bilo po zadnjih podatkih konec oktobra 2018 vpisanih 14.861 oseb, ki so opravljale enega od značilnih poklicev v kulturi (izbrali smo 20 poklicnih skupin po Standardni klasifikaciji poklicev – SKP-08); malo več kot 36 % teh oseb je bilo samozaposlenih. V zadnjih petih letih se je skupno število oseb z omenjenimi poklici povečalo za nekaj več kot 14 %, njihova sestava glede na zaposlitveni status (tj. zaposlenost oz. samozaposlenost) in po spolu pa se ni bistveno spremenila (ženske 57 %, moški 43 %).

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih



 




Podrobni podatki in časovne vrste podatkov so vam na voljo v podatkovni bazi SI-STAT.