Teden vseživljenjskega učenja

Ne učimo se za šolo, marveč za življenje.

Teden vseživljenjskega učenja: Tipičen državljan Slovenije, ki se dodatno izobražuje, je star 25–34 let, ima visoko izobrazbo in se izobražuje pri neformalni inštituciji za izobraževanje in usposabljanje.

  • 5.5.2017
  • |
  • brez statusa

 

»Ne učimo se za šolo, marveč za življenje.«

Seneka
                                                                                                                                

                                                                                                                                                                                                    

Izobraževanje in usposabljanje v vseh obdobjih življenja 

Izobraževanje in usposabljanje je pomembno tako za posameznika kot za družbo, v vseh življenjskih obdobjih. Posamezniku tako v poslovnem kot v privatnem okolju daje neko dodano vrednost, družbi pa omogoča hitrejši napredek, saj se lahko hitreje in bolje prilagodi na hitro spreminjajoče se svetovne razmere.

Andragoški center Slovenije v sodelovanju s stotinami ustanov, skupin in posameznikov tudi v letošnjem letu organizira teden vseživljenjskega učenja, s katerim promovira učenje v vseh življenjskih obdobjih in za vse vloge, ki jih posameznik v svojem življenju prevzema. Teden vseživljenjskega učenja letos praznuje že 22. obletnico, uradno pa bo potekal od 12. do 21. maja. 

Slovenija nad evropskih povprečjem

Po najnovejših Eurostatovih podatkih (za leto 2016) je v Sloveniji v kakršnikoli obliki izobraževanja sodelovalo 11,6 % odraslih, starih med 25 in 64 let, kar je 0,8 odstotne točke več od evropskega povprečja. V izobraževanju je sodelovalo več žensk (13,2 %) kot moških (10,2 %). Vendar je Slovenija glede na leto 2010 nazadovala, saj je bilo tedaj v izobraževanje vključenih 16,4 % odraslih, starih med 25 in 64 let. Najvišje deleže sodelovanja odraslih v takih oblikah izobraževanja so imele Švica (32,9 %), Švedska (29,6 %), Danska (27,7 %), Finska (26,4 %) in Islandija (24,7 %), najnižje pa Romunija (1,2 %), Makedonija in Slovaška (vsaka po 2,9 %), Bolgarija (2,2 %) in Hrvaška (3,0 %).

 

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih



Glavna dejavnika pri vključevanju v vseživljenjsko učenje sta starost in izobrazba
 
Dva izmed glavnih dejavnikov pri sodelovanju v kakršnikoli obliki izobraževanja sta starost in izobrazba. Zadnji Eurostatovi podatki za leto 2011 kažejo, da je bil delež odraslih, vključenih v izobraževanje v starostni skupini od 25 do 34 let (tako v Sloveniji kot Evropski uniji), skoraj dvakrat višji od tistih, ki so bili stari od 55 do 64 let, glede na izobrazbo pa je bilo največ takih s terciarno izobrazbo, najmanj pa tistih, ki so dokončali samo osnovno šolo.

Ovire pri vključevanju v vseživljenjsko učenje

Največja ovira pri vključevanju v vseživljenjsko izobraževanje in usposabljanje je posameznikovo mnenje, da tega ne potrebuje. V Evropski uniji je bilo leta 2011 takšnega mnenja 50 % odraslih, v Sloveniji pa 61,8 % odraslih. Pogosti razlogi za nesodelovanje so bili še pomanjkanje časa zaradi družine (Evropska unija: 20,9 %, Slovenija: 16,1 %), neusklajenost z delovnim urnikom (Evropska unija: 18 %, Slovenija: 13 %) in stroški izobraževanja (Evropska unija: 13,2 %, Slovenija: 12,6 %).

Ponudniki neformalnega izobraževanja in usposabljanja

V letu 2011 so bili v Evropski uniji med ponudniki neformalnega izobraževanja najštevilnejši delodajalci (32,0 %), v Sloveniji pa ustanove za neformalno učenje in usposabljanje (45,7 %). Med najmanj pogostimi ponudniki neformalnega izobraževanja pa je bil tako v Evropski uniji (5,1 %) kot v Sloveniji (1,7 %) posameznik.
 
 
 

 

 

Podrobni podatki in časovne vrste podatkov so vam na voljo v podatkovni bazi SI-STAT.