V tem poglavju najdete priporočila o izbiri najustreznejše vrste vizualizacije podatkov.

Razlikujemo 8 stičnih točk za prikaz vizualizacije. Izbira stične točke je odvisna od vrednosti in merskih enot podatkov ter vrste vizualizacije.

Stične točke so:

• velikost,
• časovne vrste,
• razvrščanje (rangiranje),
• povezanost delov v celoti,
• odstopanje (deviacija),
• distribucija (razpršenost),
• korelacija,
• prostorskost (velja za karte).

Zberemo podatke o pojavu, za katerega želimo predstaviti zadnje dostopne podatke. Mnogokrat je bolje uporabiti izračunane izvedene spremenljivke, da je ponazoritev jasnejša ali je izsledek lažje predstavljiv (npr. en traktor na 19 prebivalcev).

Izhodiščni podatki, ki jih bomo tu navedli in medsebojno primerjali v isti časovni točki v vizualizaciji, so bili pridobljeni iz raziskovanj z različnih tematskih področij (npr. transport, prebivalstvo).

Z razvrstilnim stolpčnim grafikonom (angl. clustered bar chart) primerjamo vrednosti več kategorij hkrati, medtem ko je pri naloženem stolpčnem grafikonu (angl. stacked bar chart) jasno vidna primerjava le prve kategorije ali skupine podatkov. 

Izbira vizualizacije podatkov je neprimerna, ker naloženi stolpčni grafikon ne prikazuje dejanskega stanja. Kategorije niso primerljive med seboj in med leti. Podatek, ki ga je mogoče primerjati med leti, je le skupna vrednost, ki jo tvorijo naložene kategorije stolpcev. Najustreznejši je prikaz kombiniranega razvrstilnega grafikona, ki omogoča primerjavo med kategorijami in med leti. Vsoto kategorij prikažemo s črtnim grafikonom, ki ga poimenujemo ob črti, ker gre za drugo vrsto grafikona v istem koordinatnem sistemu.

Če so v legendi navedene postavke klasifikacije, npr. SKD 2008, lahko navedemo črko posameznega področja dejavnosti, razlago te pa zraven ali damo povezavo na podstran o klasifikacijah.

Primerjave velikosti najučinkoviteje prikažemo z vodoravno ali navpično stoječim stolpčnim grafikonom. Os, ki prikaže števila ali deleže, se vedno začne pri vrednosti 0.

Izjemoma se, npr. pri majhnih razlikah v podatkih, prikaz vrednosti na skali ne začne z 0. To lahko velja tudi pri fiksiranju povprečja podatkov in prikazu odstopanja podatkov od te vrednosti. Izjema so tudi grafikoni s prikazom indeksov.

Izris grafikona, pri katerem se os y ne začne z 0, nehote zavaja pogled na trendno linijo, ki je zaradi tega načina prikaza bolj razpotegnjena; minimum in maksimum sta na osi x prirejena na podatke v tem območju.

Izjema, kjer se prikaz vrednosti na skali ne začne z 0, so grafikoni s prikazom indeksov.

Uporaba tridimenzionalnih (3D) vizualizacij, pri katerih so podatki predstavljeni v tridimenzionalnem prostoru, v SURS-ovih objavah praviloma ni dovoljena.

Uporaba vizualizacije v izometrični 3D-projekciji je ustrezna le, kadar imamo na voljo absolutne vrednosti in jih želimo prikazati z grafičnimi elementi, ki predstavljajo določeno enoto teh vrednosti (npr. 1 kontejner = 1 tona; 1 vrečka = 1 kg).

Primerjave podatkov po časovnih točkah znotraj časovne vrste prikažejo:

• spremembo,
• trend,
• valovanje (fluktuacijo),
• rast,
• upad,
• naraščanje,
• pojemanje.

Zapisi na oseh časovnih vrst

Časovne točke na osi x vedno naraščajo z leve proti desni, na osi y pa od spodaj navzgor. Drugačno je zaporedje zapisovanja relevantnih opomb v tabeli. Te dodajamo po vrsticah, in ne po stolpcih.

Vizualizacije časovnih vrst

Običajno se časovne vrste intervalov prikazujejo s črtnimi grafikoni, stolpčnimi ali kombinacijo obeh.

Časovne vrste najpogosteje prikazujemo  s stolpčnimi grafikoni. Stolpci namreč poudarjajo posamezne vrednosti v časovni točki. Uporabljajo se tudi, kadar so vrednosti v podatkovnih točkah razporejene v enakovrednih intervalih.

Črtni grafikon poudari celotno gibanje vrednosti podatkov in s tem prikaže trende. Uporablja se, kadar je na voljo veliko podatkovnih točk ali je teh zelo malo, pa tudi za prikaz več časovnih vrst podatkov.

Ko pride do preloma časovne vrste, to označimo z opombo.

Za lažje branje črtnega grafikona označimo začetek in konec opazovanega obdobja, poimenujemo kategorijo v grafikonu in povprečje ustrezno obarvamo. Vnesemo vrednost povprečja. Letnice na osi vnesemo izmenoma (vsako drugo, ker jih je veliko) ali jih skrajšamo od druge do predzadnje na zadnji dve mesti (npr. 2006 = 06), da uporabimo ustrezno velikost pisave. Dovoljena je tudi postavitev celih letnic pod kotom 45 °, obrnjenih praviloma v levo. 

Skalo na osi y je treba uravnotežiti glede na dolgoletno povprečje, npr. s po tremi merskimi enotami na vsaki strani za uravnoteženje črte dolgoletnega povprečja.

Takega prikaza podatkov ne priporočamo in uporabljamo črtne grafikone, ki trende in serije prikažejo nazorneje. Pomembno je tudi izrisati točke, ki označujejo posamezne podatkovne točke in olajšajo branje vrednosti – še posebej, če bo npr. izpisano le vsako drugo leto.

Neizrazitega gibanja vrednosti podatkov ni ustrezno prikazovati s črtnim grafikonom. Zelo majhna odstopanja je namreč težje razpoznati, zato raje prikažemo indekse – npr. pri prikazu vrednosti, ki so blizu 100 % – ali pa naložene stolpčne grafikone s prikazom deležev po posameznih kategorijah (v %).

Če je mogoč zapis na osi x, lahko dodamo letnice za daljše obdobje, vendar mora v tem primeru velikost pisave ostati enaka.

Razvrščanje vrednosti izpostavi naslednje prikaze:

• večji od,
• manjši od,
• enak,
• od najmanjšega do največjega.

Razvrščanje podatkov v stolpčnih grafikonih

Stolpčni grafikoni se uporabljajo za razvrščanje vrednosti, kar najbolje prikažemo z vodoravnimi stolpčnimi grafikoni. Vrednosti praviloma razvrščamo po padajočih vrednostih, razen ko prikazujemo naravno zaporedje, npr. po letih, starostnih skupinah ali času. Velja tudi za prikaze po vrednostih npr. uvoza, zato vrednosti za izvoz niso razvrščene po višini vrednosti.

Zaporedje po naraščajočih vrednostih je izjema.

Kadar prikazujemo vrednosti podatkov za države članice EU skupaj in posebej tudi za Slovenijo, te podatke obarvamo z drugo barvo (skupni podatek za EU praviloma z rdečo, podatek za Slovenijo z zeleno, podatke za preostale posamezne države članice EU z modro). Pri podatku za Slovenijo (zelena) na desni navedemo vrednost podatka, razen pri: indeks = 100. S temnejšo mrežno črto označimo zapis: indeks = 100, in sicer čez stolpce.

Podatke razvrščamo padajoče po velikostni lestvici (npr. kot prvi, drugi, tretji, morda prvih 10 oz. "top 10").

Prazna vrstica, ki sledi 10. uvrstitvi, pokaže prelom. Razmik naredimo tudi med stolpci, če je kakšno leto ipd. izpuščeno (npr. podatki za leto in potem za drugo obdobje).

Deli, ki tvorijo celoto, prikazujejo:

• razmerje,
  
• sorazmerje,
• zmanjšanje/povečanje,
• delež (npr. odstotek),
• poravnavo (isto raven, izenačenje vrednosti),
• stopnjevanje, hierarhijo.

Stolpčni grafikon in strukturni krog se uporabljata za prikaz delnega ali celotnega ujemanja ali prekrivanja sorodnosti. Strukturni krog se uporablja za do 5 kategorij (oz. 5 + 1, kadar je dodana kategorija Drugo); za več se priporoča uporaba stolpčnega grafikona ali kombiniranje kategorij (glej razlago za kompleksnejše vrste vizualizacij podatkov). 

Razvrščanje kategorij na strukturnem krogu se začne z mesta 12.00 na uri oz. pod kotom 0 stopinj. 

Vsota deležev na strukturnem krogu mora biti vedno enaka 100 %, pri zaokroževanju lahko pride do ±1-odstotnega odstopanja od 100 % in tedaj to navedemo v opombi (Seštevek se ne ujema zaradi zaokroževanja. / Nekateri seštevki se ne ujemajo zaradi zaokroževanja. / ANG: The total does not add up due to rounding.). 

Za prikaz vrednosti, ki se razlikujejo od 100 % za več ali manj kot 2 %, je pravilno uporabiti stolpčni grafikon.

Strukturni krog se vedno začne ob 12. uri. Deleže, ki so manjši ali enaki 0,1 %, lahko prištejemo k »drugo« in jih razvrstimo od največjega proti najmanjšemu deležu ali to kategorijo prikažemo zadnjo. Vsota vrednosti deležev mora vedno biti enaka 100 %. Kadar vsota vrednosti ni enaka 100 % zaradi zaokroževanja, dodamo opombo (»Seštevek se ne ujema zaradi zaokroževanja. The total does not add up due to rounding.«).

Tudi kadar so vrednosti kategorij skoraj enako velike, je priporočljivo uporabiti stolpčni grafikon. Strukturni krog v tem primeru ni ustrezna izbira.

Uporaba stolpcev se priporoča pri primerjavi mnogovrstnih deležev znotraj posameznih podkategorij ali med njimi.

Širina stolpca pri dvovrstnih in mnogovrstnih deležih se določi glede na število kategorij. V tem primeru sta dve kategoriji, zato so stolpci širši, pri mnogovrstnih deležih in več kategorijah so stolpci ožji.

Prikazujemo:

• odstopanja od povprečja,
• razlike.

Stolpčni grafikon uporabljamo za prikaz odstopanja od fiksne vrednosti ali ravnotežja.

Z distribucijo (razpršitvijo) prikazujemo za posamezni pojav:

• pogostnost oz. frekventnost,
• razpršitev,
• profil,
• obseg,
• koncentracijo,
• normalno krivuljo,
• prebivalstveno piramido,
• obliko.

Ena spremenljivka

Histogram se uporablja za prikaz distribucije podatkov. Priporoča se uporaba majhnih vrzeli med stolpcii, in sicer za poudarek profila podatkov.

Prostor med stolpci se določa glede na to, ali so merske enote na oseh x ali y medsebojno sorodne ali niso. Če so, jih prikažemo zelo skupaj, z manjšimi prostori med stolpci, ali brez vmesnega prostora, da se vidi trend bodisi po letih na osi y (prebivalstvena piramida, po starostnih skupinah) ali na osi x (časovne vrste za daljše obdobje). Kadar prikazujemo podatke s stolpci, npr. cene življenjskih potrebščin, pa med stolpci naredimo prostore, ki so širši od posameznega stolpca na oseh x ali y.

Za boljšo berljivost črtnega grafikona stolpce obarvamo s svetlejšo barvo, ki je manj intenzivna kot polna, črto pa z rdečo barvo, da dobimo kontrast.

Dve spremenljivki

Prebivalstveno piramido uporabljamo za prikaz dveh primerljivih kategorij in primerjavo razlik med vrednostmi podatkov za obe kategoriji.

Tri spremenljivke ali več spremenljivk

Za razločno primerjavo treh ali več spremenljivk v prebivalstveni piramidi priporočamo prikaz podatkov s črtnim grafikonom, in ne s stolpčnim.