Napotki za čim bolj optimalno izdelavo grafikonov, ki se uporabljajo pri statističnem komentiranju in so predstavljeni v spletnih objavah.

V angleščini: Keep it simple (KISS). Če je med podatki več razmerij in teh ni mogoče ustrezno prikazati v enem grafikonu, podatke ločimo in jih prikažemo z več grafikoni.

To so: naslov, prikaz podatkov, osi in skale ter merske enote, legende, morebitne opombe ali uporabljena statistična znamenja (tudi v kartah), podatkovni vir. Uporabljamo jih racionalno, ne navajamo jih po nepotrebnem ter zapisov ne podvajamo, npr. v naslovu in legendi, saj je to odvečno ponavljanje (t. i. ink pollution). Mrežne črte vnesemo po potrebi in če orodje za izdelavo grafikonov to omogoča.

Vizualne primerjave podatkov in zgoščene prikaze sporočil, ki pogosto niso jasno razvidna iz tabelarnih podatkov, si je lažje zapomniti. Zlasti ko so podatki prikazani na privlačen in bolj zgoščen način, uporabnik iz njih lažje razbere informacije, ki mu pomagajo pri razumevanju osrednje vsebine.

Več kategorij podatkov ali več sorodnih povezav med podatki ustrezneje prikažemo na več grafikonih, in ne le na enem. 

Velikost posamezne vizualizacije je pri tiskanih publikacijah (lahko) vnaprej določena. To ne velja povsem za vizualizacije v drugih prenosniških kanalih.

Je pa učinkoviti komentar zapisan z določenim fontom v določeni velikosti. Vrsta in velikost pisave, ki se uporabljata v vizualizacijah, sta navadno enaki tistim, ki ju uporabljamo za zapis učinkovitega komentarja v spletnih objavah.

Naslov je praviloma kratek in polnopomenski. Zaželeno je, da obsega eno vrstico; se pa občasno prelomi še v drugo vrstico, kadar gre za daljše sporočilo. 

Praviloma ga zapisujemo v krepkem tisku. 

Kadar je skala na osi x postavljena ob najdaljšem stolpcu grafikona, lažje preberemo vrednost pojava. Vendar so mogoča tudi tehtna odstopanja od tega splošnega priporočila. 

Besedilo v legendi zapisujemo z malo začetnico, prav tako naslove osi oz. oznake na njih. Časovne enote ali drugi zapisi na osi x so največkrat obrnjeni v levo (pod kotom 45 °), kadar je časovnih enot veliko ali pa so zapisi enot na skali predolgi, da bi jih lahko dali v vodoravni položaj, ker bi se med seboj prepletali. V nekaterih izjemah jih lahko obrnemo tudi navpično, vendar se temu raje izogibamo zaradi težje berljivosti zapisov.

V črtnem grafikonu je največje dovoljeno število prikazanih kategorij 6. Večje število je težje razbrati.

Priporočljivo je, da zapišemo največ 7 ali 8 časovnih točk. Kadar je opazovano časovno obdobje daljše, izmenoma zapišemo npr. vsako drugo leto ali četrtletje.

Na legendi osi pišemo merske enote. Lahko tudi v dveh vrsticah, če aplikacija to dopušča.

Prikazi različnega števila kategorij podatkov 

V spletnih objavah na grafikonu običajno prikazujemo manjše število kategorij. Za prikaz kompleksnejših pojavov uporabimo več grafikonov, praviloma v enako velikih prikazih standardizirane velikosti.

V primeru prikaza večjega števila opazovanih pojavov tako predlagamo izdelavo npr. dveh grafikonov. Na obeh grafikonih lahko v ozadju prikažemo črte v svetlo sivi barvi, ki jih nismo prikazali bodisi na enem ali drugem grafikonu.

K osi y je legenda največkrat postavljena na levi strani osi. 

Le pri prikazu negativnih vrednosti je na desni. 

Pri primerjavah dveh kategorij hkrati, ki ju merimo z različnima enotama, imamo skalo na vsaki strani. 

Os y je lahko umeščena v sredino grafikona, če so hkrati prikazane pozitivne in tudi negativne vrednosti pojava. Primer takega grafikona so prikazi starostnih piramid.

Za lažje branje je priporočljiva manjša gostota navpičnih ali vodoravnih pomožnih črt. Praviloma zadoščajo 4 in do največ 8 pomožnih črt na vizualizacijo, kar je odvisno od velikosti grafikona in količine predstavljenih podatkov. Postavljene so enakomerno v višini merskih enot.

Intervali med merskimi enotami so vselej cela števila (npr. 100, 200, 300 …). Kadar so vrednosti merskih enot zelo nizke (npr. 1, 2, 3 …), uporabimo v intervalih med merskimi enotami števila z enim decimalnim mestom (npr. 0,5, 1,0, 1,5 …) .

Pomožne črte se izrišejo v sivi barvi (R177,G177,B177 oz. kot #b175b1).

V standardnem stolpčnem grafikonu so razmiki med stolpci malo ožji od širine stolpcev. Izjema so stolpčni grafikoni z več prikazanimi kategorijami.

Vrstni red prikaza podatkov v stolpcih po spolu: najprej prikažemo podatke za moške. Tem sledijo podatki za ženske.

Uporabi obrob in barvnih ozadij v spletnih objavah nista del redne prakse objavljanja na SURS-u. Tudi fotografija ne prinese vselej dodatne ključne vsebine k sporočilu ali prikazu, temveč lahko močno ovira branje učinkovitega komentarja. Na SURS-u to možnost dopuščamo pri izdelavi objav v aplikaciji Infogram (tudi priložnostne objave, t. i. OP) in na družbenih omrežjih. Vendar je v teh primerih pod grafikonom dodana enobarvna prosojna svetla oz. temna podlaga, ki je odvisna od vrste fotografije. Pri temnejši fotografiji se uporabi temnejša oz. svetlejša podlaga.

Skale 

Grafikon ima najpogosteje dve skali, tj. po eno na oseh x in y, nekateri pa še dodatno skalo na osi x.

Začnejo se z vrednostjo 0. Če se izjemoma ne, os y dvakrat prečrtamo do oznake prve vrednosti na skali, t. i. prelomljeni grafikon.

Skala na osi y je praviloma na levi strani grafikona. Prikažemo pa lahko tudi drugo skalo, na desni. 

Pri prikazu npr. mesečnih sprememb kazalnikov je skala na sredini osi x in vrednosti naraščajo v levo in desno; legenda je na levi. Skala je na sredini tudi pri starostni piramidi. 

Zapisane vrednosti na skali praviloma niso decimalna števila.

Časovne točke 

Na osi jih izpišemo do 7; obvezno navedemo prvo in zadnjo. Vse časovne točke pa so označene z zarezami na osi. Na skali prikažemo npr. 12 zarez na osi x za mesece, zapišemo pa le letnico ali izmenjaje zapišemo vsako drugo letnico. Časovne točke, izpisane na skali, so obrnjene praviloma v levo, in sicer pod kotom 45 ali 90 stopinj; izjemoma navpično. Prelom časovne vrste označimo z opombo. Dolgoročno povprečje lahko narišemo v grafikon.

Zaporedja, razvrščanje

Vizualizacij v objavah praviloma ne številčimo. Izjema so Poročila o kakovosti.

Podatkom za moške sledijo podatki za ženske. 

Podatke v stolpcih (stolpčnih grafikonih) razvrščamo padajoče, da so primerjave lažje razvidne. 

Podatke lahko razvrščamo tudi po določenih zaporedjih, kot so npr. v klasifikacijah. Kategorijo »drugo« uvrstimo na zadnje mesto, ne glede na velikost pojava. Posebnosti pri pojavu ne označujemo s kratico NZ, temveč uporabimo statistično znamenje (npr. za pomen »ni pojava ali izračun ni smiseln« uporabimo znak »-«).

Stolpci so postavljeni vodoravno ali navpično; pri naloženem grafikonu vsebujejo več kategorij (do skupnih 100 %); pri starostni piramidi je skala umeščena med seriji podatkov po spolu. 

Na osi x naraščajo vrednosti in datumi v desno, na osi y pa iz izhodiščne točke navzgor. 

Skala na osi x je praviloma postavljena ob najdaljši stolpec; na SURS-u je ta večinoma spodaj/zgoraj.

Pri grafikonih praviloma prikažemo do 6 kategorij podatkov v eni legendi. Izjema je prikaz po statističnih regijah, pri katerem je lahko uporabljenih do 12 kategorij za vsako regijo. Pri koropletnih kartah sicer uporabljamo standardno do 6 barv za prikaz podatkov po regijah, vendar to velja za podatke, ki so razvrščeni po skupinah. Vsaka skupina ima svojo barvo. Časovnih točk (običajno na osi x) je lahko največ do 15, optimalno pa do 10. Kategorije v legendi pišemo z malo začetnico.

Črtni grafikon prikazuje večinoma trende, torej do 6 pojavov oziroma linij. Če imajo deleži skoraj enake vrednosti, uporabimo stolpčni grafikon, in ne črtnega.

Širina stolpcev je odvisna tudi od števila prikazanih pojavov. Razmiki med stolpci so ožji od stolpcev.

Pri strukturnem krogu so deleži obrisani z belo črto, opisu pojava sledi v novi vrsti zapis vrednosti pojava. Po potrebi zapis legende s črtico povežemo s prikazanim deležem.

Vrednosti ne vpisujemo v grafikon ali strukturni krog, temveč poleg njega. Podatek z vrednostjo 0 tudi zapišemo na skalo.

Strukturni grafikon začne prikazovati vrednosti pojava z mesta, kjer kazalci na uri označujejo 12.00 – razen če aplikacija tega ne omogoča. Deleži so podani padajoče; zadnji delež je običajno kategorija »drugo«.

Če se vsote ne ujamejo, napišemo standardno opombo »Seštevki se ne ujemajo zaradi zaokroževanja.«.

Legende

So kratki zapisi, z malo začetnico. V strukturnem krogu jih zapišemo na desni, ob grafikonu ali ob deležu in vrstico nižje vrednost.

Po potrebi besedilo legende označimo s kratico, ki jo razložimo v opombi ali pod črto. Lahko pa navedemo šifre oz. dogovorjene oznake in opis pojava iz klasifikacije. Pri črtnem grafikonu z do 3 prikazi pojavov zapišemo te legende ob črto, in ne pod grafikon, če je za to dovolj prostora.

Vrsta in velikost črk sta določeni. Praviloma to velja tudi za dimenzije grafikona (širina je fiksna, višina se prilagaja).

Merske enote

Te v grafikonu praviloma zapišemo le na skali, npr. mio. EUR, število. Komentar in vizualizacija naj se sklicujeta na iste merske enote.

Navedba virov

Vire navajamo v skladu z usmeritvami.

Pomožne črte

Jih po potrebi dodamo v grafikon.

Barve in barvne skale

So določene, uporabimo do 5 različnih barv ali do 4 barvne odtenke.

Vsaka podkategorija ima svojo barvo, npr. za podatke o različnih vrstah sadja je ta lahko podobna barvi posamezne vrste sadja. V koropletni karti do 6.

Obrobe in barvna ozadja

Jih ne uporabljamo. Podatke za EU-27 obarvamo z zeleno, za Slovenijo z modro.

Velikost vizualizacije je določena: po širini 750 točk (ali px) za objave na stat.si. Višina je ponavadi spremenljiva, odvisno od vrste vizualizacije.