Pomoč pri izbiri ustrezne vrste in velikosti pisave ter zapisov v grafikonih in pri učinkovitem komentiranju v besedilu.

Uporaba polnih, pikčastih in črtkanih črt je primerna za razlikovanje ene časovne vrste od drugih. Uporaba različnih črt je bolj izrazita v tiskovinah ter pri črno-belih prikazih in olajša branje osebam z barvno slepoto.

Oznake intervalov, za kar uporabljamo kljukice, so na osi s časovnimi podatki sredinsko poravnane. Na časovnem intervalu je priporočljivo uporabiti nekje do 8 časovnih enot. Lahko so intervali tudi krajši (manj kot 6 časovnih enot) ali podrobnejši, kadar poleg let prikažem vrednosti po mesecih, dnevih in urah. V primeru daljših in podrobnejših časovnih intervalov je priporočljivo izpuščati leta (zapišemo vsako drugo letnico: 2010, 2012, 2014 … ali tretjo: 2010, 2013, 2016 … ali največ do štiri izpuščena leta: 2010, 2015, 2020) oz. manjše enote po mesecih, dnevih in urah. 

Na osi, ki navaja kategorije podatkov, velja, da morajo biti oznake poravnane med kljukicami, ki označujejo intervale, oz. pri stolpčnem grafikonu s sredino stolpca.

Prikažemo lahko krajši časovni interval na osi, tj. z več kljukicami in zapisi časovnih točk. 

Če je dovolj prostora za zapis kategorije ob črto v črtnih grafikonih, jo zapišemo tam, a le do 3 kategorije; v nasprotnem primeru zapišemo legendo na dnu grafikona.

Kadar je to mogoče, imena pojavov zapišemo ob črti.

Mesto postavitve legende je odvisno od vrste grafikona.

V črtnem in stolpčnem grafikonu je ta postavljena centrirano, v spodnjem delu grafikona.

V strukturnem krogu je na desni strani in vrednosti kategorij se postavijo zraven deležev. Možna je tudi postavitev kategorij in vrednosti zraven deležev, brez legende. Postavitev legende je na kartah običajno v spodnjem levem kotu zraven karte (npr. karte Slovenije).

Če podkategorije medsebojno niso enake, se na osi y označijo glavne kategorije in podkategorije. Glavne kategorije se lahko razlikujejo po barvi. Medsebojno jih ločimo s prazno vrstico.

Naslovi objav s kratkimi novicami pritegnejo uporabnike k branju. Naslovi vizualizacij so tudi kratki, razumljivi in opisujejo vizualizacijo, pri čemer predstavijo ali izpustijo posamezne elemente. 

Vsebina objave 

Izhaja iz opazovanih pojavov na statističnem področju, npr. delovno aktivni; količina nastalih komunalnih odpadkov; delež priseljenih prebivalcev Slovenije.

Če uporabimo strokovni termin (npr. presežna umrljivost ali BDP), ga v nadaljevanju razložimo.

Različna grafikona lahko imata enak naslov (npr. Novonastala podjetja, Slovenija), saj eden prikazuje število zaposlenih, drugi pa vrednosti po SKD 2008.

Način členjenja vsebine

Opazovani pojav lahko prikažemo razčlenjeno po področjih dejavnosti SKD 2008; po spolu in doseženi izobrazbi; po starostnih skupinah, po občinah, po statističnih regijah.

Pri členjenju se raje izognemo uporabi besede: glede na. Nadomestimo jo lahko z besedami: po, z vidika.

Podatki za "skupaj" so vselej navedeni v prvi vrstici v tabeli novice, praviloma: Izobrazba – skupaj.

Nižjo raven zapišemo z malo začetnico in odmikom za 2 mesti v desno, npr. osnovnošolska izobrazba – skupaj.

Krajevna komponenta

Npr. Slovenija; EU-27. V naslovu jo umestimo za opisom pojava in pred časovno komponento. Navajamo jo zlasti zato, ker se tak grafikon lahko ugnezdi ali prenese v drug (tuji) vir in ker SURS objavlja uradne statistične podatke tudi za druge države članice EU.

Redkokdaj pa vsebina narekuje, da mesto navedbe krajevne komponente odstopa (ni med vejicama). Npr.: Rast prihodkov poštne in kurirske dejavnosti v Sloveniji v 4. četrtletju 2020 v primerjavi z istim obdobjem 2019.

Časovna točka, časovna vrsta podatkov

Kadar so časovne točke jasno razvidne iz vizualizacije, časovne komponente ne navajamo v naslovu.

Časovno točko predstavljenih statističnih podatkov izpostavimo za krajevno komponento (tj. na koncu naslova). Gre npr. za: izbrani datum, ki ga v aplikacijo vnesemo kot 1.1.2020 ali v besedilu kot 1. 1. 2020; izbrani mesec, ki ga zapisujemo okrajšano, s tremi črkami; leto, npr. 2021, 2019/20 ali 1999/2000.

Od 7 do 8 časovnih točk opremimo z npr. datumom, toda zarez na skali je lahko več. Vedno navedemo prvo in zadnjo časovno točko.

(Daljše) časovne vrste podatkov (npr. 2019–2021) v naslovu ne izpostavimo, kadar je razvidna iz vizualizacije (npr. grafikona). Pri prikazu podatkov za ločeni obdobji ju v naslovu izpostavimo, npr.: Zakol, Slovenija, Č1 2019 in Č1 2020 – med stolpcema za manjkajoče obdobje vstavimo presledek.

Status podatka

Npr. začasni podatki, končni podatki, predhodni podatki. Status podatka smo v preteklosti navajali na koncu naslova, npr. Odkup, Slovenija, 2019 – končni podatki. Od leta 2020 pa je samodejno dodan v glavi novice, zato ga ni treba vključiti v naslov vizualizacije. Izjemoma ga omenimo v opombi, če podatek odstopa od statusa, navedenega v glavi novice.

V podatkovni bazi SiStat status podatkov označimo le, ko so podatki začasni, drugače se šteje, da so končni. Status začasnosti podatkov označimo v naslovu (če so vsi podatki v tabeli začasni) ali pri časovni točki (če so podatki začasni le za določeno časovno točko).

Merske enote

Teh v naslovu ne navajamo, kadar je razvidna iz (oznake osi) grafikona. Npr.: na 1.000 prebivalcev; indeks (Ø 2015 = 100).

V kateri merski enoti so podatki izraženi, praviloma navajamo v oznaki osi, npr. število, %, m², mio EUR.

Merske enote so tudi indeksi, strukture, koeficienti, stopnje, s katerimi prikazujemo absolutne podatke, in števila ter trendi, ki jih podatki ustvarjajo. Kratke merske enote zapišemo na koncu osi, daljše zapise ob oseh.

V podatkovni bazi SiStat mersko enoto navajamo v naslovih le tistih vizualizacij, ki prikažejo podatke za eno mersko enoto, in sicer jo zapišemo v oklepaj pred krajevno komponento. Npr.: Skupine zemljiških kategorij in njivskih posevkov (ha), Slovenija, letno

Nabor merskih enot najdete v poglavju Znamenja, kratice, okrajšave, merske enote.

Kratice, okrajšave, simboli, oklepaji

Kratico ob prvem zapisu razložimo ali pojasnimo v opombi. Lahko navedemo povezavo na zbirnik. V naslovih se jim je bolje izogniti.

Številčenje vizualizacij

Običajno jih ne številčimo, saj je večina objav na stat.si kratkih in ne vsebuje veliko vizualizacij.

Legende so v vodoravno ležečih stolpčnih grafikonih zapisane vodoravno, s tem pa postane zapis legende daljši kot v primeru navpičnih stolpčnih grafikonov. Stolpčni grafikon je namreč lahko postavljen vodoravno ali navpično: pri vodoravni postavitvi so letnice prikaza vrednosti pojava razporejene naraščajoče od začetne vrednosti na osi navzgor, pri navpičnem stolpčnem grafikonu pa časovne točke naraščajo od začetne točke osi v desno.

Kategorije po letnicah v legendi in prikazu na grafikonu zapišemo najprej za najnovejše leto in nato za preteklo leto (glej zgornji primer). Možen je tudi primer zapisa v obratnem redu.

Kadar so kategorije na osi x zapisane daljše, je zapis lahko v dveh vrsticah. Če aplikacija tega ne dopušča, izberemo drugo vrsto grafikona, npr. horizontalni stolpčni grafikon, pri katerem je tak zapis mogoč brez okrajšave zapisov kategorij.

Oznake skale na osi y so običajno na levi strani grafikona. To pa ne velja tedaj, ko predstavimo dva grafična prikaza naenkrat, z dodatno osjo y s skalo, izpisano na desni strani grafikona.

Kadar imamo na osi x veliko število časovnih točk, točke zapišemo od leve proti desni in jih navedemo pod kotom 45 ° ali 90 ° v nasprotni smeri urinega kazalca iz vodoravnega položaja navzdol. Zapisi so torej obrnjeni v levo. Če aplikacija za izdelavo grafikonov tega še ne omogoča, lahko uporabimo zapis, obrnjen v nasprotno smer, tj. v desno.

Stolpčne grafikone lahko označimo na več načinov. SURS jo praviloma doda na desni, na koncu stolpca, saj se s tem poveča berljivost podatkov.

Dodatna pojasnila v vizualizacijah podatkov so lahko zelo uporabna za poudarjanje ključnih sporočil, ki izhajajo iz podatkov. Biti pa morajo kratka in ustrezna, postavljena so čim bližje osrednji točki podatka.

Dodatna pojasnila naj ne bodo številčna. Če je v vizualizaciji treba navesti dodatno pojasnilo oz. informacijo, to zapišemo v besedilo ob vizualizaciji ali ga podamo z opombo v naslovu vizualizacije podatkov.

Kadar so podatki, ki jih objavljamo v novicah na  www.stat.si, navedeni v Letnem programu statističnih raziskovanj (LPSR) in je izvajalec SURS, to pomeni, da je vir podatkov SURS. Vira SURS (Vir: SURS / Source: SURS) ne navajamo več pod tabelami in grafikoni v novicah.

Namesto navedbe vira se pod grafične prikaze doda logotip SURS-a.

V besedilu, pod grafikoni in tabelami se kot vir še vedno navajajo Banka Slovenije, Nacionalni inštitut za javno zdravje ali zunanji viri, ki niso navedeni v LPSR (npr. Eurostat), skladno z avtorskimi pravicami spletne strani zunanjega vira, iz katere so podatki povzeti.