Poglavje vsebuje priporočila, kako oblikovati vsebine za splet.

Zgodba, predstavljena v obliki obrnjene piramide, predstavlja najboljšo prakso pisanja za splet. Piramida nam omogoča, da informacije razvrščamo po pomenu. Bistvo zgodbe (povezani z vprašalnicami: kdo, zakaj, kaj, kje in kdaj) navedemo na začetku vsebine. To je sočasno tudi povzetek izsledkov. Druga dejstva vključujemo po (padajoči razvrstitvi) pomembnosti. 

Struktura obrnjene piramide:

1. najpomembnejše informacije,
2. pomembne podrobnosti,
3. druge splošne ali osnovne informacije.

Uporabnikom tako damo možnost, da se odločijo, ali bodo prebrali celotno objavo oz. kdaj jo bodo prenehali brati. Zato morajo biti najpomembnejše informacije zapisane na začetku, v nadaljevanju pa se spustimo v podrobnosti.

Ta slog pisanja je drugačen od na primer akademskega pisanja, kjer lahko povzetek povzema glavne ugotovitve, vendar se vsebina običajno najprej osredotoči na podrobnosti, ki vodijo do zaključka, ki se pojavi na koncu članka

Odstavki

Obsegajo po nekaj stavkov. Vsak ima svoj tematski mednaslov. 

Odstavki so kratki (okvirno do 6 povedi), tematsko usmerjeni, zapisani po logičnem zaporedju. 

Odstavki se vsebinsko logično, koherentno navezujejo drug na drugega, sočasno pa delujejo tudi kot samostojne enote. Predolge odstavke razbijemo v več enot.

Prvi odstavek vsebuje najpomembnejše dejstvo. V nadaljnjih odstavkih in s podatki pa nadalje podajamo vse več podrobnosti in sobesedila, s čimer povečamo razumevanje uporabnika.

Naslovi

Naslovi so prva stvar, ki jo uporabnik vidi, ko najde vašo vsebino. Morajo biti jasni, jedrnati in privlačni, da bi ljudi spodbudili k branju besedila in jim pomagali najti, kar iščejo.

Poimenovanje odstavkov

Vsako izmed analitičnih poglavij (odstavkov) ima opisni naslov, ki uporabnika takoj seznani s statistično zgodbo.

Kakovosten naslov bo uporabnike spodbudil, da berejo naprej. 

Mednaslovi vsebujejo kratek, a jedrnat zapis, ki povzame, kaj se z opazovano enoto dogaja (trend). Običajno so sestavljeni iz samostalniške (enota) in pridevniške besedne zveze (trend) ter se ne zaključijo s piko. Slogovno priporočljivo je, da ne vsebujejo natančnih, zlasti absolutnih številskih podatkov, temveč jih povzamejo na splošnejši način.

Postavljanje vprašanj 

Predvsem pri priložnostnih objavah in objavah na družbenih omrežjih lahko pritegnemo uporabnikovo pozornost tako, da zastavimo vprašanje, ki bo od njega zahtevalo, da prebere objavo, da bo izvedel odgovor. 

Stavki

Priporočljivo je, da so kratki, jasni, jedrnati. Podamo stanje in primerjave, razloge za stanje. 

Oblikujemo kratke stavke, saj ti olajšajo branje na spletu. Ni jih priporočljivo začeti s številčnim podatkom.

Slog pisanja po alinejah se uporablja, kadar je treba informacije razčleniti v kratke, lahko razumljive dele. Uporablja se tudi za:

• pritegnitev bralčeve pozornosti,
• podajanje seznama,
• ponazoritev korakov v postopku.

Alineje uporabimo zato, da je naštevanje preglednejše. Besedilo zapišemo takole:

• alineje sledijo napovednemu stavku, 
• prikazane so nekoliko zamaknjeno v desno, 
• vidno izstopajo, 
• zapisi so običajno kratki,
• praviloma se začnejo z malo začetnico,
• zaključijo se z vejico ali podpičjem, in ne s piko (razen pri zadnji), zato daljši zapis uvrstimo v novo alinejo ali uporabimo druga ločila – npr. pomišljaj,
• nova vrstica se ne začne z besedama »ali«, »in«,
• če so naštevane enote izražene kot kratke, zlasti samostalniške besedne zveze, ločilo na koncu alineje opuščamo (tudi pri zadnji).

Alineje lahko tudi dopolnjujejo naslov in v njih na kratko (v enem stavku) izpostavimo dejstva, zanimivosti, ključna sporočila. Zapišemo jih v stavkih, vmesne alineje zaključimo z vejico ali podpičjem, zadnjo pa s piko. 

Besedilo, na katero je vezana hiperpovezava, naj bo kratko in naj pove čim več o vsebini, h kateri usmeri uporabnika. 

Uporabimo ključne besede ali besedne zveze in se izogibajmo navajanju izrazov, kot sta: »kliknite tukaj«, »več o tem«. Pika na koncu povedi naj ne bo del besedila s hipovezavo.

Posamezne povezave z izpisanim celotnim naslovom strani v svetovnem spletu (URL) se ne objavljajo, razen ko kažejo na domeno, ki je sporočilna že v imenu, npr. www.mojaizbira.si, www.predlagam.vladi.si.