Objava naj bo podana kot jedrnata, preprosto razumljiva, nepristranska zgodba, z informativno, natančno, uporabniku prijazno in strokovno vsebino.
Kako pišemo objave?
Objava naj bo podana kot jedrnata, preprosto razumljiva, nepristranska zgodba, z informativno, natančno, uporabniku prijazno in strokovno vsebino.
Naslovnik objave je lahko vsaka oseba, ki se zanima za določeno tematiko objave.
Statistične objave so sestavljene tako, da jih besedilo in vizualizacije vodijo skozi najpomembnejše izsledke raziskovanja.
Med uporabniki statističnih podatkov so tako nestrokovnjaki kot strokovnjaki (več o tipih uporabnikov v poglavju Persone). Tudi ko pišemo za strokovno javnost, je priporočljivo, da je (vsaj) povzetek napisan tako, da ga razumejo tudi osebe, ki ne spremljajo določenega strokovnega področja, ne poznajo pomena strokovnih izrazov ali (statističnih) klasifikacij. Na splošno je pri pisanju treba imeti v mislih razumljivost besedila.
Objava je podana kot jedrnata, preprosto razumljiva, nepristranska zgodba. Začne naj se z nizom glavnih sporočil, izhajajočih iz dostopnih statističnih podatkov. Oblikovana je tako, da lahko vsebino objave hitro razberemo iz ključnih besed in tematskih (med)naslovov, glavni poudarki pa so izpostavljeni tudi grafično, v (interaktivnih in statičnih) vizualizacijah. Zahtevnejšim uporabnikom so namenjene povezave na predhodne objave ali (metodološka) pojasnila (tudi: seznam merskih enot, kratic, statističnih regij ipd.).
Jezik je delno strokovni in delno praktičnosporazumevalni. Stavki so tvorjeni enostavno, nezloženi, kratki in jedrnati. Praviloma poročamo o statističnih podatkih, zbranih za določen dan ali obdobje v preteklosti, zato so komentarji v pretekliku. Izjema je opis aktualnega dogajanja.
Kaj povemo v objavi? Premislimo, kaj bi uporabniki radi izvedeli, in to jim povemo.
Izpostavimo (tudi) tisto, kar je bilo nepričakovano, presenetljivo ali nepredvidljivo. Nemogoče pa je povedati zares vse.
Raziskave kažejo, da povprečen bralec prebere le med 20 % in 28 % besedila na spletni strani. Zato je pomembno, da so objave kratke in jedrnate, saj se osredotočimo na bistvene informacije. Podrobnosti, ki niso ključne za uporabnikovo razumevanje tematike, ne omenjamo.
Tudi vsebina naj bo informativna, natančna, uporabniku prijazna in strokovna. Podamo jo celovito.
Vsebino objave uredimo v odstavke in tem dodelimo tematske naslove. Ti so informativni, jasni in natančni. Vsak odstavek opisuje svojo tematiko in vsebuje po dva ali tri stavke/povedi. Zapisi so jasni, po vsebini in stavčni zgradbi pa preprosto razumljivi.
Objava je napisana v jasni dikciji, razumljivi vsem uporabnikom statističnih podatkov in informacij, in ne vsebuje žargonskih izrazov. Ne gre za »utišanje« sporočil (ang. dumbing down information), ampak gre za to, da uporabnikom približamo statistične podatke, informacije in sporočila na enostaven način. Jasni sporočilnosti navkljub, so kompleksne objave tiste, ki ga odvrnejo od branja.
Če je možno, se izogibamo nepotrebnim, dolgim, zapletenim izrazom in strukturam. Zato so tudi povedi kratke.
Ko pripravljamo objavo za splet, upoštevamo navodila, ki veljajo za objavo na tem mediju. Objava mora biti jedrnata, v uporabnikom razumljivem jeziku. Ko jo pripravljamo, mislimo na uporabnika, njegova pričakovanja, raven statistične pismenosti ipd.
Analiza, podana v objavi, se bo razrasla iz statistične zgodbe in s tem uporabnika seznanila z več podrobnostmi in opisom položaja. Ko se odločamo, o čem bomo pisali, premislimo, katere informacije so najpomembnejše pri utemeljevanju naših ključnih sporočil – če ne, jih raje izpustimo.
Pomembnejše ali zanimive izsledke običajno predstavimo v vizualizaciji.
Pišemo v aktivni glagolski obliki. Tako dosežemo jasnost, jedrnatost zapisov.
Izvajamo program ...
Program se izvaja ...
Kadar je povedek mogoče uvrstiti v začetni del (npr. takoj za osebek) ali v končni del stavka, je slogovno bolj priporočljiva prva možnost, saj sta povedek in osebek temeljna dela stavka.
Prek slovenskih mednarodnih letališč potovalo v 2017 20 % več potnikov kot v prejšnjem letu.
Prek slovenskih mednarodnih letališč v 2017 potovalo 20 % več potnikov kot v prejšnjem letu.
Ne pozabimo, da je objava lažje razumljiva, če je napisana v preprostem jeziku; tako, kot se pogovarjamo. Uporabljamo torej izraze, ki so uveljavljeni in preprosti, a je to še vedno dovolj strokovno besedišče, brez pretirane rabe tujk. Izogibamo se predvsem besednim zvezam, ki so dobesedni prevod iz drugih jezikov (t. i. kalki).
Strokovne izraze (termine) uporabljajmo skrbno in natančno.
statistično raziskovanje
raziskava, raziskovanje
statistično poročanje
poročanje
V objavah za najširšo javnost pa naj bo takih izrazov čim manj; če jih moramo uporabiti, jih pojasnimo ali izrazimo opisno ali uporabimo vsaj slovenske vzporednice, če obstajajo.
kazalnik, številčni podatek, ki kaže stanje ali nakazuje razvoj kakega pojava
indikator
statistični podatki o prebivalstvu
demografska statistika
Podatke o izdatkih vpišite v drugi stolpec.
Izdatke vpišite v drugi stolpec.
Izdatke izrazite (navedite, prikažite) v EUR.
Izdatke vpišite v evrih.
Vrednosti vseh kazalnikov so bile višje kot prejšnji mesec.
Vsi kazalniki so bili višji kot prejšnji mesec.
Izogibamo se uradniškemu izrazju, saj je pogosto nerazumljivo in dvoumno.
če
v kolikor
je treba
je potrebno
Dvoumnost in nejasnost
Povedi, ki jih lahko razumemo na dva ali več načinov, so zavajajoče in zato neustrezne.
Ponovitve
Iste besede ali fraze po nepotrebnem ne uporabimo več kot enkrat.
V cestnem javnem linijskem prevozu je bilo v 2017 opravljenih za 7 % več kot v 2016, v železniškem prevozu pa za 4 % manj kot v prejšnjem letu.
Prvih registracij je bilo v 2017 za 13 % več, prvih registracij novih osebnih avtomobilov pa za 12 % več kot v prejšnjem letu.
Zares dolge povedi
Priporočljivo jih je razdeliti na več krajših povedi.
Po cestah in železnici je bilo v 2017 prepeljanega več blaga kot v prejšnjem letu. V cestnem javnem in mestnem linijskem prevozu ter v letališkem prometu je bilo prepeljanih več potnikov. Zračni prevoz in pristaniški potniški promet sta bila manjša kot v prejšnjem letu. V železniškem prevozu je bilo prepeljanih manj potnikov.
Po cestah in železnici je bilo v 2017 prepeljanega več blaga kot v prejšnjem letu. V cestnem javnem in mestnem linijskem prevozu ter v letališkem prometu je bilo prepeljanih več potnikov, manjša kot v prejšnjem letu sta bila zračni prevoz in pristaniški potniški promet, zmanjšalo se je število prepeljanih potnikov v železniškem prevozu.
Neustrezna vezljivost
Pri zloženih besednih zvezah je treba paziti na rabo ustreznega slovničnega sklona oz. spola.
pred mejo in za njo
v Evropski uniji in zunaj nje
V oktobru 2018 smo imeli na letni in mesečni ravni inflacijo (2,2- oz. 0,3-odstotno).
Na slovenska mednarodna letališča je prispelo ali z njih odpotovalo 1,7 milijona potnikov.
… v slovenskih pristaniščih pa se je izkrcalo ali vkrcalo nekaj več kot 108.000 potnikov, kar je za 2 % manj kot v 2016.
Poudarjanje napačnih besed, tudi mašil ali kvalifikatorjev
Izrazi, kot so že, še, kar, celo, dobrih ipd., niso nevtralni izrazi.
Cena se je zvišala za 5 %.
Cena se je zvišala že za 5 %.
Uporaba žargona
Nenatančno, žargonsko ali pogovorno izražanje nadomestimo z ustreznejšim.
Priročnik stalno izboljšujemo na podlagi dobrih praks. Večje spremembe so povzete na podstrani o spremembah.