Uporabniki berejo vsebine na zaslonih drugače, kot bi jih brali v natisnjeni obliki.

Po mnenju nekaterih branje spletnih objav poteka počasnejše od branja tiskanih objav in se tudi bistveno razlikuje po načinu branja. Medtem ko tiskane objave beremo po vrsticah, v smeri z leve na desno stran, pa spletne objave prebiramo v obliki črke F, saj uporabniki najprej berejo horizontalno po zgornjem delu besedila, se nato z očmi premaknejo po strani navzdol in počez. Na koncu z očmi vertikalno preletijo še gradivo po levi strani. 

Upoštevanje tega zaporedja (in tudi novinarskega sloga pisanja: obrnjena piramida) pri oblikovanju objave pomeni, da najpomembnejše informacije zapišemo v nekaj začetnih stavkih, uporabniki pa se odločijo, ali bodo prebrali celotno objavo ali kdaj jo bodo prenehali brati. Dodatno pa avtor objave presodi tudi, ali bo nove informacije izpostavil na začetku posamezne povedi in kako bo najbolje oblikoval mednaslove (tematske naslove) v objavi. Čeprav naj bodo ti zanimivi in naj pritegnejo pozornost, pa moramo biti v sporočanju objektivni. To pomeni, da praviloma dobro premislimo, kakšen učinek imajo določene besede v objavah (npr. subjektivno vrednotenje z izrazi, kot so npr.: že, še, celo, kar).

Uporabniki dostopajo do objav z različnimi tehničnimi pripomočki, vse pogosteje s telefoni in tablicami. Zato je pomembno razmisliti o tem, kako je vsebina (npr. novice) videti na teh napravah, in pri objavah preveriti mobilni pogled.

Spletne objave so kratke tudi zato, ker raziskave kažejo, da se štirje od petih uporabnikov mobilnih naprav ne pomaknejo dlje od prve četrtine strani z vsebino, ki jo pregledujejo.

Naslovi in podnaslovi uporabnikom pomagajo pregledati vašo vsebino.

Pomembni so tudi za ljudi, ki uporabljajo podporne tehnologije za krmarjenje po strani.