Nov način zbiranja podatkov o rodnosti žensk

Statistični urad Republike Slovenije objavlja podatke o rodnosti žensk, starih 15 ali več let, prvič na podlagi administrativnih in statističnih podatkovnih  virov, in sicer po stanju 1. januarja 2011. Doslej so se podatki o rodnosti žensk zbirali samo s terenskimi popisi (zadnji je bil 31. 3. 2002), in sicer na podlagi izjave posameznice, s prehodom na novo metodologijo pa se podatki večinoma pridobijo na podlagi uradnih evidenc.

Viri podatkov o rodnosti žensk

Statistični urad je pri pripravi podatkov o rodnosti žensk uporabil 4 podatkovne vire:

·  Centralni register prebivalstva (v nadaljevanju CRP), stanje 1. januar 2011;

·  redno letno statistično raziskovanje o rojenih za obdobje 2002–2010;

·  popis prebivalstva 2002;

·   Evidenca gospodinjstev, stanje 1. januar 2011.

Priprava podatkov

Iz CRP smo želene podatke izpeljali na osnovi bioloških vezi med materjo in otroki. Ker je v CRP za večino otrok naveden podatek o materi, smo iz tega vira dobili podatek o številu otrok za 77 % opazovane populacije žensk, a med temi le za tretjino tujk (tj. k nam priseljenih tujih državljank). Podatek o številu otrok je bil za večino žensk, ki so rodile v obdobju 2002–2010, že vključen v CRP. Če je ženska v tem obdobju rodila večkrat, smo upoštevali podatek o številu otrok pri navedbi zadnjega poroda. Iz popisa 2002 smo prevzeli ta podatek za tiste ženske, za katere tega podatka v CRP ni bilo ali je bila vrednost tega podatka  v popisu 2002 višja. Iz popisa 2002 so bili ti podatki prevzeti pretežno za najstarejše prebivalke Slovenije. V omenjenih podatkovnih virih pa tudi ni bilo podatka o številu živorojenih otrok za vse priseljene prebivalke (tj. za tiste ženske, katerih prvo prebivališče takoj po njihovem rojstvu je bilo v tujini oz. zunaj Slovenije); manjkajoči podatek za te prebivalke smo pridobili tako, da  smo upoštevali tudi podatek o številu otrok, ki živijo z njimi v gospodinjstvu; ta podatek smo pridobili iz Evidence gospodinjstev.

Če je bil podatek o številu živorojenih otrok na voljo (dostopen) v več virih, smo upoštevali podatek iz tistega vira, v katerem je bila  vrednost podatka  najvišja. Če je bila vrednost podatka v več virih enaka, eden izmed teh virov pa je bil CRP, smo kot vir upoštevali CRP.

Urejanje podatkov o rodnosti žensk

Za urejanje podatkov in za dopolnjevanje manjkajočega podatka o številu živorojenih otrok, ki jih je rodila ženska, smo uporabili še statistične metode, s katerimi smo izboljšali kakovost in relevantnost podatkov.