Oblika nastanitve
zajema celotno prebivalstvo in se nanaša na tip nastanitve, v kateri oseba
običajno prebiva med popisom. Prebivalstvo vključuje vse osebe, ki imajo
običajno prebivališče v različnih tipih bivalnih prostorov, osebe, ki nimajo
običajnega prebivališča in v določenem tipu bivalnih prostorov bivajo začasno
vendar vsaj 12 mesecev, in osebe, ki so med popisom brez strehe nad glavo in
spijo na prostem ali v zasilnih zatočiščih, imajo pa prijavljeno stalno
prebivališče (ali začasno prebivališče vsaj za 12 mesecev) na Centrih za
socialno delo.
Stanovalci
so osebe z običajnim prebivališčem v krajih, ki so navedeni v ustreznih
kategorijah v skladu z definicijo prebivalstva po kateri je
prebivalec oseba s prijavljenim stalnim in/ali
začasnim prebivališčem v Sloveniji, ki v Sloveniji prebiva ali ima namen
prebivati eno leto ali več in ni začasno odsoten iz Slovenije eno leto ali več.
Vrsta stavbe
je lahko opredeljena tudi glede na število stanovanj in namen stavbe, pri
ločevanju med stanovanjsko in nestanovanjsko stavbo pa je upoštevano še merilo
vrste zgraditve stavbe. V število stanovanj niso všteti zasilno naseljeni ali
naseljeni poslovni prostori, stanovanja, namenjena samo za opravljanje
dejavnosti, ter skupinska stanovanja. Tako so stavbe razvrščene v štiri skupine:
·
Enostanovanjska
stavba je stavba z enim stanovanjem.
·
Dvostanovanjska
stavba je stavba z dvema stanovanjema.
·
Tri- ali
večstanovanjska stavba je stavba s tremi ali več stanovanji
·
Nestanovanjske
stavbe so stavbe, ki se pretežno uporabljajo za nestanovanjske namene, ali
stavbe, v katerih so večinoma prostori, ki niso stanovanja (poslovne stavbe,
šole, razni domovi ipd.).
Pretežna raba stavbe
je opredeljena glede na to, ali
gre samo za stanovanjsko uporabo ali pa se stavba uporablja tudi za druge
namene. Če se stavba ne uporablja samo za stanovanjske namene, je njena raba določena po pretežnem deležu
površine, ki se uporablja za določene namene.
Tip bivalnih prostorov:
bivalni prostor je nastanitev, ki je običajno prebivališče ene ali več
oseb. Pojmi „stanovanja“, „druge stanovanjske enote“ in „skupni bivalni
prostori“ so opredeljeni enako kot v vsebini „oblika nastanitve“.
Stavba s stanovanji je stavba, ki vsebuje vsaj eno
stanovanje, namenjeno za prebivanje ljudi ali
za sezonsko oziroma
sekundarno rabo. Stavbe, ki
vsebujejo skupne in druge stanovanjske enote, niso vštete. Seštevek naseljenih
stanovanj in drugih stanovanjskih enot predstavlja „stanovanjske enote“.
Stanovanja
so strukturno ločeni in neodvisni prostori na fiksnih lokacijah, namenjeni za
trajno prebivanje ljudi in se na referenčni dan: (a) uporabljajo kot
prebivališče, (b) so prazni ali (c) rezervirani za sezonsko ali sekundarno rabo.
„Ločeni“ pomeni obdani s stenami in
pokriti s streho ali stropom, tako da se ena ali več oseb lahko osami.
„Neodvisni“ pomeni, da imajo
neposreden dostop z ulice ali s stopnišča, s prehoda, s hodnika ali iz kleti.
Stanovanje za sezonsko ali sekundarno rabo je po definiciji stanovanje, ki se občasno ali več mesecev v letu
uporablja za počitek in rekreacijo ali se uporablja samo občasno.
Stanovanja po vrsti stavbe
se nanaša na število stanovanj v stavbi,
v kateri se nahaja stanovanje.
Stanovanja po letu zgraditve se nanaša na leto, ko je
bila stavba, v kateri se nahaja stanovanje, dokončana.
Povprečno število stanovanj
na stavbo je razmerje med številom vseh stanovanj in številom vseh stavb s
stanovanji v določeni upravni prostorski enoti.
Druge
stanovanjske enote so koče, barake, kolibe,
bivalne prikolice, plovila za bivanje, skednji, mlini, jame ali druga zatočišča,
v katerih med popisom prebivajo ljudje, ne glede na to, ali so namenjena za
prebivanje ljudi ali ne.
Skupni
bivalni prostori
so prostori, ki so predvideni
za nastanitev večjih skupin posameznikov ali več gospodinjstev in jih med
popisom uporablja kot običajno prebivališče najmanj ena oseba.
Naseljena stanovanja, druge stanovanjske enote in skupni bivalni
prostori skupaj predstavljajo „bivalne
prostore“. Vsak bivalni prostor
mora biti običajno prebivališče najmanj ene osebe.
Naseljena stanovanja
so stanovanja, ki so med popisom običajno prebivališče ene ali več oseb.
Nenaseljena
stanovanja so stanovanja, ki med popisom niso običajno prebivališče nobene
osebe. Sem sodijo tudi stanovanja za sezonska in sekundarna
stanovanja. Stanovanja, v katerih so
navzoče osebe, ki niso zajete v popis, se uvrstijo v kategorijo „stanovanja za sezonsko ali
sekundarno rabo“.
Stanovanje
za poslovno dejavnost
je stanovanje, v katerem ne živi nihče in je v celoti namenjeno
opravljanju poslovne dejavnosti. V arhitekturnem smislu ni spremenjeno v
poslovni prostor. Stanovanje za poslovno dejavnost se ne šteje med stanovanja.
Tip
lastništva se nanaša na lastništvo stanovanj, in ne na lastništvo zemljišča, na
katerem stanovanje stoji.
Lastniška stanovanja so tista,
katerih najmanj en stanovalec je lastnik delov ali celotnega stanovanja.
Zadružno
lastništvo se nanaša na lastništvo v
okviru stanovanjske zadruge.
Najemna
stanovanja so tista, v katerih
najmanj en stanovalec plačuje najemnino za uporabo stanovanja in v katerih noben stanovalec ni lastnik delov ali
celotnega stanovanja. Nenaseljena stanovanja se uvrstijo med prazna stanovanja.
Vrsta najema je način pogodbenega razmerja med
stanovalcem in najemodajalcem, če je sklenjena pogodba ali če se plačuje najemnina.
·
neprofitno najemno stanovanje
je stanovanje, ki se oddaja za neprofitno najemnino ali ki se oddaja upravičencu do najema
neprofitnega stanovanja (npr. stanovanje, ki ga daje v najem občina);
·
tržno najemno stanovanje
je stanovanje, ki se prosto oddaja na trgu;
·
službeno najemno stanovanje
je
stanovanje, ki je namenjeno za
oddajo zaradi zadovoljevanja službenih potreb;
·
namensko najemno stanovanje je
stanovanje, ki je namenjeno za
institucionalno varstvo starejših oseb, upokojencev ali posebnih skupin
odraslega prebivalstva;
·
ni v najemu
Uporabna
površina se opredeli kot:
—
površina,
izmerjena znotraj zunanjih sten,
brez nebivalnih kleti in podstrešij
ter brez skupnih prostorov v večstanovanjskih stavbah, ali
—
skupna površina
sob, ki ustrezajo opredelitvi „soba“.
Uporabna površina
stanovanja je seštevek površin vseh sob, kuhinje in drugih pomožnih prostorov
(kopalnice, stranišča, predsobe). V površino je všteta tudi površina sobe in
kuhinje, ki sta gradbeno ločeni od stanovanja, vendar se celo leto uporabljata
kot sestavni del stanovanja. V
uporabno površino stanovanja ni všteta površina
teras, balkonov in lož, površina gradbeno ločenih pomožnih prostorov,
površina garaž, nebivalnih kleti in podstrešij. V mansardi se upošteva samo površina, pri kateri je višina stropa najmanj 1,6 m.
Povprečna uporabna površina
stanovanja je razmerje med skupno uporabno površino stanovanj in številom vseh
stanovanj v določeni upravni prostorski enoti.
Povprečna uporabna površina stanovanja na osebo se izračuna za vsako posamezno stanovanje, v katerem prebivajo osebe,
in sicer kot razmerje med uporabno površino stanovanja in številom oseb v
stanovanju. Površine, ki so namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti v
stanovanju, se odštejejo.
Neto tlorisna površina je
površina vseh prostorov, ki sestavljajo stanovanje (npr. kuhinja, kopalnica,
spalnica, otroška soba, balkon, garaža, klet). Če je stanovanje v več etažah, se
upošteva seštevek površin vseh etaž.
Soba je prostor, namenjen za prebivanje,
ki je od drugih stanovanjskih prostorov ločen z zidovi, ima neposredno
dnevno svetlobo in najmanj 6 m2 površine. Kuhinja se ne
šteje za sobo. Če pa se kuhinja nahaja v večjem prostoru, ki se uporablja tudi
za druge namene (npr. kot dnevna soba), se ta prostor šteje za sobo. Upoštevajo se tudi gradbeno ločene
sobe, ki se uporabljajo kot del stanovanja, in sobe za opravljanje dejavnosti. V
mansardi se upošteva samo površina,
pri kateri je višina stropa najmanj
1,6 m.
Število stanovalcev
določene stanovanjske enote je število oseb, za katere stanovanjska enota pomeni
običajno prebivališče. Upošteva se zadnja definicija prebivalstva, po kateri je
prebivalec oseba s prijavljenim stalnim in/ali
začasnim prebivališčem v Sloveniji, ki v Sloveniji prebiva ali ima namen
prebivati eno leto ali več in ni začasno odsoten iz Slovenije eno leto ali več.
Standard gostote
se nanaša na uporabno površino v
kvadratnih metrih ali na število sob na število stanovalcev, kakor je
opredeljeno v vsebini „število stanovalcev“. Države članice EU poročajo o
standardu gostote, ki se izmeri na podlagi „uporabne površine“ ali, če to ni
mogoče, na podlagi„števila sob“. Površine, ki so namenjene za opravljanje
poslovne dejavnosti v stanovanju, se odštejejo.
Lastnosti
stanovanj
Vodovod
je opredeljen na osnovi tega, ali je
oskrba z vodo v stanovanjski enoti ali ne.
Stranišče je
opredeljeno na osnovi tega, ali je stranišče v stanovanjski enoti ali ne.
Kopalnica
je
opredeljena na osnovi tega,
ali sta v stanovanjski enoti nameščeni kad ali prha.
Način ogrevanja:
stanovanjska enota se šteje za centralno ogrevano, če je ogrevanje
zagotovljeno iz skupne centralne kurjave ali iz naprave v stavbi ali
stanovanjski enoti, postavljeni za namene ogrevanja ne glede na vir energije.
Material nosilne konstrukcije stavbe je material, iz katerega je večina konstrukcijskih (nosilnih) sten
ali zidovja, pri okvirnih (skeletnih) stavbah pa okvira stavbe.
Nadstropja v stavbi se štejejo od pritličja navzgor. Pritličje in mansarda se ne
štejeta kot nadstropje.
Lega stanovanja v stavbi
opredeljuje, kje v stavbi je stanovanje – v kleti, pritličju,
nadstropju ali mansardi. Nadstropja
se štejejo od pritličja navzgor. Kot nadstropje se ne štejejo klet, pritličje in mansarda. Za stanovanja,
ki so v dveh etažah v večstanovanjski hiši oziroma večnadstropni stavbi (npr.
bloku, stolpnici), se kot lega upošteva nadstropje, iz katerega je glavni vhod v
stanovanje.
Stanovanje ima telefon,
če je v stanovanju priključek na stacionarno telefonsko omrežje.
Pomožni prostori v stanovanju
so kuhinja, kopalnica in stranišče. Stanovanje nima naštetih pomožnih
prostorov, če so ti zunaj stanovanja v isti stavbi ali na dvorišču (npr.
stranišče).