Terensko delo ni potrebno, zato je tudi število izvajalcev registrskega popisa majhno. V popisu 2002 je sodelovalo več kot 10 tisoč izvajalcev

Prebivalcev ne obremenjujemo z vprašanji po podatkih, ki so jih že sporočili drugim državnim organom ali za kakšno drugo statistično raziskovanje.

Stroški takega popisa so bistveno nižji. Ocenjujemo, da bomo z registrsko izvedbo popisa prebivalcev prihranili državnemu proračunu vsaj 10 mi. EUR. Stroški registrskega popisa pomenijo samo 10 % stroškov klasičnega terenskega popisa.

Nobenega dodatnega zaposlovanja. Pri izvedbi sodelujejo samo statistiki metodologi ter strokovnjaki za informacijsko tehnologijo Statističnega urada.

Podatki so kakovostni, saj je mogoče zagotoviti enoten in nadzorovan metodološki pristop v vseh fazah procesa.

Čas obdelave podatkov je krajši, ker so vhodni viri podatkov že predhodno urejeni, zato so podatki lahko uporabnikom prej na razpolago.

Tak popis je mogoče izpeljati pogosteje, ne le na 10 let kot doslej. Sodobna družba se hitro spreminja, uporabniki pa potrebujejo ažurne in aktualne podatke.

Omejitve registrskega načina izvedbe

Odvisnost od obstoječih virov podatkov, njihove vsebine in kakovosti podatkov v njih. Statistični urad ne more vplivati na upravljanje administrativnih virov, poleg tega je tudi metodologija vodenja prilagojena administrativnim potrebam.

Neujemanje istovrstnih vsebin in podatkov v različnih virih (zaradi različnih časovnih presekov zbiranja podatkov, metodologije, ažurnosti posodabljanja podatkov).

Neobstajanje  nekaterih podatkov v administrativnih virih. Doslej so se v Sloveniji s terenskim popisovanjem tradicionalno zbirali različni mnenjski podatki (npr. o narodnosti, o veroizpovedi, o načinu potovanja na delo), ki v vsebino Registrskega popisa 2011 niso več zajeti.