Skip Navigation Links
Klasius KLASIUS-SRV in KLASIUS-P
Klasifikacijski sistem izobraževanja in usposabljanja KLASIUS | petek, 14 april

Klasifikacijski sistem izobraževanja in usposabljanja KLASIUS

Uporaba klasifikacij

V Sloveniji je trenutno v uporabi več klasifikacij in šifrantov za razvrščanje dosežene izobrazbe prebivalcev in za razvrščanje izobraževalnih programov in šol. Med njimi so najpogosteje uporabljene klasifikacije o stopnji strokovne izobrazbe, o stopnji šolske izobrazbe, klasifikacija o vrsti najvišje končane šole in o stopnji strokovne usposobljenosti; uporabljajo se pri izpolnjevanju obrazcev za prijavo podatkov v pokojninsko, invalidsko, zdravstveno zavarovanje in v druge namene; vse izhajajo še iz jugoslovanskega zakona o evidencah s področja dela iz leta 1977. Ker predlog novega Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki je trenutno v obravnavi v Državnem zboru, predvideva v okviru evidence zaposlenih tudi podatek o izobrazbi, je treba pripraviti tudi nov in ustrezen klasifikacijski sistem izobraževanja in usposabljanja.

Nacionalna standardna klasifikacija izobraževanja
Potreba po standardni klasifikaciji izobraževanja se je pokazala že v devetdesetih letih, decembra leta 2002 pa sta takratno Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport in Statistični urad RS imenovala delovno skupino za pripravo predloga standardne klasifikacije izobraževanja. Delovna skupina je pripravila izhodišča nacionalnega klasifikacijskega sistema izobraževanja in ga objavila v publikaciji Statističnega urada RS, in sicer v zbirki Razvojna vprašanja statistike z naslovom Zasnova klasifikacijskega sistema izobraževanja v Sloveniji, marec 2005.

Statistični urad RS  je  pridobil o izhodiščih klasifikacijskega sistema mnenja nekaterih strokovnjakov, julija leta 2005 pa je bila imenovana nova delovna skupina za pripravo uredbe o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije izobraževanja, v kateri so sodelovali minister za šolstvo in šport, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in generalna direktorica Statističnega urada RS. Skupina je pridobila mnenje Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in nato pripravila predlog Uredbe o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja, ki ga bo najprej obravnaval Statistični svet RS, najvišje strokovno metodološko–posvetovalno telo za strateška in razvojna vprašanja državne statistike; Statistični svet RS po Zakonu o državni statistiki predlaga klasifikacije, ki se nato uporabljajo kot nacionalni standard. Seja Statističnega sveta bo 21. aprila 2006.

Uredba o uvedbi in uporabi Klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja KLASIUS
Ta uredba bo nadomestila zastarele klasifikacije in šifrante in hkrati omogočila večjo enotnost in povezljivost uradnih, administrativnih ter drugih evidenc, ki vsebujejo podatke o ravni, vrsti in področjih izobraževanja oz. izobrazbe. To je posebej pomembno pri registrsko usmerjeni državni statistiki, ki si prizadeva za zajemanje podatkov iz evidenc državnih organov in evidenc in zbirk podatkov drugih subjektov.
KLASIUS sestavljata klasifikacija vrst izobraževalnih aktivnosti/izidov in klasifikacija področij izobraževalnih aktivnosti/izidov; Statistični urad RS pa bo naknadno po predhodnem mnenju pristojnih ministrstev pripravil tudi metodološka pojasnila, ki bodo uporabnikom v pomoč enotnemu razumevanju in uporabi klasifikacij.

Klasifikacija vrst izobraževalnih aktivnosti/izidov je nacionalna jedrna referenčna klasifikacija, ki izobraževanje in usposabljanje grobo razčlenjuje na tri segmente: na temeljno stopenjsko izobraževanje, na certifikatni sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij in na dopolnilno izobraževanje. Vsak segment je razčlenjen v 8 ravni (ravni 6 in 8 imata dve podravni), posamezne ravni (in podravni) pa opredeljujejo vrste izobraževalnih aktivnosti/izidov.

Klasifikacija področij izobraževalnih aktivnosti/izidov omogoča razvrščanje aktivnosti in izidov izobraževanja glede na njihovo predmetno specifično značilnost oz. vsebino. Aktivnosti in izidi so razdeljeni na 10 širokih področij, 27 ožjih področij, 88 podrobnih področij in 471 nacionalno specifičnih področij izobraževalnih aktivnosti/izidov.

 

 Priponke:

-­         KLASIUS.doc


Nazaj