V koroški statistični regiji so v 2015 živeli 3 % prebivalcev Slovenije. Od otrok, ki so se rodili v 2015, se jih je 72 % rodilo neporočenim materam, kar je bil najvišji delež v Sloveniji. Med prebivalci (25–64 let) koroške statistične regije jih je 22 % imelo višješolsko ali visokošolsko izobrazbo, to je tretji najnižji delež v Sloveniji. Število študentov na 1.000 prebivalcev (39) je bilo enako slovenskemu povprečju. Stopnja brezposelnosti v tej regiji (9,7 %) je bila nekoliko višja od slovenskega povprečja (9,0 %). Zelo velika pa je bila razlika v stopnji brezposelnosti med spoloma: med moškimi je bila 6,9-odstotna, med ženskami 13,1-odstotna. Prebivalci koroške statistične regije so svoje zadovoljstvo z življenjem ocenili s povprečno najnižjimi ocenami (6,6 od 10). 23 % oseb, ki so umrle v tej regiji v 2015, je umrlo pred 65. letom starosti; to je bil najvišji delež prezgodaj umrlih v Sloveniji.

V koroški statistični regiji je bilo v 2015 ustvarjenega 2,8 % nacionalnega BDP-ja. Preračunano na prebivalca je bil BDP tukaj četrti najnižji v Sloveniji (15.103 EUR). V tej regiji je bilo najmanj stanovanj na 1.000 prebivalcev (374). Koroška ne spada med izrazito turistične statistične regije. V 2015 je bil tam ustvarjen le 1 % vseh turističnih prenočitev v Sloveniji, manj turističnih prenočitev je bilo ustvarjenih le še zasavski in primorsko-notranjski statistični regiji. Od tujih turistov so v koroški statistični regiji ustvarili največ prenočitev hrvaški turisti. Povprečna velikost kmetijskega gospodarstva v 2013 je bila 7,4 ha; v povprečju večja kmetijska gospodarstva so bila le še v pomurski in primorsko-notranjski statistični regiji. V koroški statistični regiji je nastalo 382 kg komunalnih odpadkov na prebivalca. Med odpadki, nastalimi v tukajšnjih proizvodnih in storitvenih dejavnostih, je bilo 21,4 % nevarnih (v celotni Sloveniji: 3,2 %).