Otroci v Sloveniji

V četrt stoletja se je število otrok zmanjšalo za tretjino
Konec leta 2004 je v Sloveniji živelo 286 678 otrok, mlajših od 15 let, kar predstavlja 14,4 % vsega prebivalstva. Zniževanje števila otrok je posledica zniževanja števila rojstev. Leta 1971 so mladi do 15. leta predstavljali četrtino prebivalstva, leta 2004 pa za 10 odstotnih točk manj. V tem obdobju se je delež predšolskih otrok zmanjšal za polovico, delež osnovnošolskih pa za 40 %. Ker je število živorojenih že skoraj pet let nespremenjeno (med 17 in 18 tisoč), pričakujemo, da se bo število predšolskih otrok vsaj za nekaj let ustalilo.

Eurostat napoveduje: leta 2050 bo v Sloveniji otrok še malo manj kot zdaj
Nizka rodnost, podaljševanje življenja in majhen selitveni prirast bodo še naprej vplivali na število in starostno strukturo prebivalstva. Tako se bo po napovedih evropskega statističnega urada, Eurostata, v Sloveniji delež otrok, mlajših od 15 let, leta 2050 zmanjšal od sedanjih 14,5 % na 13 % (najmanj otrok, 12 %, napovedujejo za leto 2039), delež predšolskih otrok pa naj bi bil približno tolikšen, kot je zadnja leta, ko znaša 5 %.

Otrok je že od sredine leta 2003 manj kot starejših
Prebivalstvo Slovenije se, podobno kot v drugih evropskih državah, stara. V Sloveniji se je tako razmerje med otroki in starejšimi prebivalci (od 65 let) obrnilo v korist starejših že sredi leta 2003. V prihodnje se bo razlika med številom starih in številom mladih le še povečevala.
Delež otrok je najmanjši v obalno-kraški regiji (12 %) in največji na Koroškem (skoraj 16 %).

84 % otrok je ob popisu 2002 živelo z obema staršema
99 % otrok je ob popisu živelo skupaj z vsaj enim staršem. Med temi pa prevladujejo tisti, ki so živeli skupaj z obema staršema. Takih je 84 %. Verjetnost, da otrok živi z obema staršema, se povečuje s številom otrok: ob popisu je z obema staršema živelo le dve tretjini edincev. Otroci, ki imajo brata ali sestro, so živeli v družini z obema staršema v 89 % primerih; če pa so v družini trije otroci, jih z obema staršema živi 92 %. Večina staršev teh otrok (83 %) je sklenila zakonsko zvezo, drugi pa so živeli s starši, ki niso bili poročeni. Verjetnost, da otrok živi v družini neporočenih staršev, je največja ob rojstvu, nato pa se s starostjo zmanjšuje. Nekateri neporočeni pari sčasoma vendarle sklenejo zakonsko zvezo.
Približno 16 % otrok je ob popisu živelo samo z enim staršem, večinoma z materjo.

Dobra polovica otrok je imela ob popisu brata ali sestro
Ob popisu je petina otrok živela v družini s še dvema ali več otroki, slaba četrtina je bilo edincev, dobra polovica otrok, mlajših od 15 let, pa je živela s še enim bratom ali sestro.
V nemestnih naseljih je mnogo več otrok kot v mestih živelo z brati in sestrami.

V Evropi je najnižji delež otrok v Italiji in Bolgariji, najvišji pa v Albaniji
Po podatkih Sveta Evrope se delež otrok po posameznih evropskih državah giblje od 14,2 % (Italija, Bolgarija) do tretjine vsega prebivalstva (Albanija). Tudi v Turčiji tretjino prebivalstva predstavljajo otroci. V Islandiji in na Cipru, Irskem ter Norveškem otroci predstavljajo petino vsega prebivalstva.
Med državami, nastalimi na ozemlju nekdanje Jugoslavije, ima najvišji delež otrok Makedonija (20,4 %), nekaj manj pa Srbija in Črna gora (19,5 %). Najnižji delež otrok med temi državami imata Hrvaška (16,6 %) in Slovenija.

V zadnjih desetih letih se je število umrlih otrok prepolovilo
Leta 2004 je v Sloveniji v starosti 0-14 let umrlo 113 otrok. Približno 60 % vseh, ki so mlajši od 15 let, umre v prvem letu življenja, pretežno zaradi prirojenih napak in kromosomskih nenormalnosti ter stanj, ki izvirajo iz perinatalnega obdobja. Po številu umrlih otrok do prvega leta starosti na 1000 živorojenih (3,7 v letu 2004) se Slovenija uvršča med države z najnižjo umrljivostjo dojenčkov, ki je sicer tradicionalno značilna za skandinavske države. Ta koeficient se je v zadnjih štiridesetih letih znižal od 30 na 3,7, kar je dober pokazatelj izboljšanja zdravstvenega varstva in napredka v razvoju medicinskih znanosti.
Zaradi poškodb, ki so posledica prometnih nezgod, padcev, utopitev, samomorov ali ubojev, je še pred desetimi leti med 100 tisočimi otroki umrlo 11 otrok, v zadnjih letih pa manj kot 5 otrok.

V prostem času so otroci najraje pred televizorjem
Po podatkih ankete o porabi časa, ki smo jo izvedli v letih 2000-2001, otroci v starosti 10 do 14 let čez vikend spijo v povprečju uro dlje kot med delovnim tednom, ko za to porabijo 9 ur in pol. Dnevno za pot do šole in nazaj porabijo približno pol ure, v šoli se učijo nekaj več kot tri ure, domačo nalogo pa deklice ob šolskih dnevih opravljajo uro in pol, fantje pa 10 minut manj. Otroci imajo dnevno nekaj več kot šest ur prostega časa. Največji del tega porabijo za gledanje televizije. Pred televizorjem fantje presedijo sicer 10 minut manj kot dekleta, ki to v povprečju počnejo dve uri in pol dnevno, med vikendom še dlje. Za branje knjig tako ne ostane prav dosti časa; dekleta med tednom za to porabijo 17 minut, toliko kot fantje v soboto in nedeljo. Povprečno se fantje se med tednom igrajo uro na dan, dekleta pa ravno toliko ob nedeljah, čez teden pa manj. V ta čas so zajete tudi igre na računalniku. S športom se dekleta dnevno ukvarjajo šolsko uro, fantje pa pol ure dlje.