Mladi v Sloveniji

Kdo so mladi?
Po opredelitvi Urada RS za mladino štejemo v Sloveniji med mlade tiste osebe, ki so stare od 15 do 29 let, torej v življenjskem obdobju, ko se največ izobražujemo. V evropskih državah uporabljajo tudi druga starostna obdobja, praviloma je zgornja starostna meja 30 let. Kaj nam o mladih lahko povedo podatki iz Popisa 2002?

Delež in število mladih se zmanjšuje
Največ mladih v Sloveniji je v zadnjih 50 letih naštel popis leta 1981 (458 tisoč oz. 24,2 % vsega prebivalstva). Dvajset let prej, ob popisu 1961, je bilo mladih le 378 tisoč. V zadnjih dvajsetih letih se število mladih počasi, vendar stalno zmanjšuje. Ob popisu 2002 jih je bilo 423 tisoč in predstavljajo samo še 21,5 % prebivalstva. V vseh starostnih skupinah prevladujejo fantje, skupaj jih je 11 tisoč več kot deklet. Po projekcijah prebivalstva se bo delež mladih že leta 2008 zmanjšal na manj kot 20 %.

Izobražuje se več kot polovica mladih
Med sedemnajstletniki se šola kar 95 % generacije, med 20- in 21-letniki se za pridobitev višje ali visoke izobrazbe izobražuje skoraj polovica generacije, še v starosti 29 let se izobražuje vsak peti prebivalec Slovenije. V srednjih šolah so razlike med vključenostjo deklet in fantov v izobraževanje največje v splošnih srednjih šolah, kjer je deklet skoraj za polovico več kot fantov. Te razlike se nadaljujejo tudi pri rednem študiju na višješolskih oz. visokošolskih programih, kjer je deklet tretjina več kot fantov.

Dekleta so pri študiju uspešnejša od fantov
Med mladimi ima najmanj višješolsko izobrazbo slabih 21 tisoč fantov ter več kot 37 tisoč deklet. Uspešnost deklet pri študiju za 12 % presega uspešnost fantov. Dekleta absolutno prevladujejo tudi pri podiplomskem izobraževanju. Pri prehodu v podiplomski študij, kjer se izobražuje več kot 5 300 mladih, fantje v relativnem smislu vendarle prekašajo diplomantke. V podiplomski študij je med mladimi vključena četrtina fantov ter petina deklet z visoko dodiplomsko izobrazbo.

Postopen prehod na trg dela
Fantje v povprečju eno let prej vstopajo na trg dela kot dekleta. V starosti 23–24 let zaposlenost mladih prvič preseže 50 %, pri 29 letih pa ni zaposlenih samo še 15 % mladih (od katerih je 10 % brezposelnih, 2,3 % pa se jih še redno izobražuje). Med mladimi je samozaposlenih enkrat manj, kot znaša slovensko povprečje. V starosti 15–18 let je več brezposelnih kot zaposlenih, stopnje brezposelnosti mladih 20–29. leta pa so med najvišjimi v Sloveniji.

Večina mladih živi pri starših
Več kot tri četrtine mladih živi v družinski skupnosti s starši. Tretjina mladih, ki si je že ustvarila lastno družino, živi v zunajzakonski skupnosti. Eden od vzrokov za majhno število mladih družin je tudi nerešeno stanovanjsko vprašanje, saj le petina mladih v starosti 25–29 let, ki živi skupaj z zakoncem oz. zunajzakonskim partnerjem, prebiva v lastnem stanovanju. To je poleg prelaganja rojstva prvega otroka v višjo starost (tudi zaradi daljšega izobraževanja) eden od osnovnih razlogov, da je med mladimi družinami (oba zakonca oz. zunajzakonska partnerja sta mlajša od 30 let) kar četrtina parov (še) brez otrok. Med mladimi je tudi relativno največ enostarševskih družin.

Rodnost med mladimi je izjemno nizka
Do 29. leta starosti je rodila komaj vsaka peta ženska. Med tistimi, ki so rodile, sta dve tretjini rodili samo enega otroka. Med mladimi do dopolnjenih 21 let je rodnost v Sloveniji zanemarljiva, pri 29 letih pa v povprečju stopnja rodnosti prvič preseže 1 otroka na žensko, vendar pa tretjina žensk te starosti sploh še ni rodila.