Pred 60 leti, 19. avgusta 1944 je Slovenski narodnoosvobodilni svet, SNOS, na osvobojenem slovenskem ozemlju v Črnomlju ustanovil slovenski Statistični urad. Ta je dobil nalogo, da organizira in z znanstvenim pristopom upravlja podatke, pomembne za javno življenje Slovencev, ter da z drugimi ustanovami sodeluje pri dajanju podatkov, mnenj in nasvetov.

Zaradi načrtovanja gospodarskega razvoja je v prvih povojnih letih slovenska statistika najprej dobila nalogo, da vzpostavi evidence in sezname, statistične metode pa so bile uvedene kasneje. Veliko dokumentov iz mladega obdobja slovenske statistike se ni ohranilo, našli pa smo dokument o temeljnih načelih delovanja in ti še danes zvenijo presenetljivo sodobno: govorijo o statistiki, ki je smiselna le, če služi družbi - sicer je mrtva, o statistiki, ki mora izhajati iz resničnega, stalno spreminjajočega se življenja, in o demokratičnem značaju statistike – ta ne sme biti laž in ne sredstvo za izkoriščanje ljudstva, nasprotno, podatki so v korist vseh.

Ambiciozni cilji, ki jih je SNOS postavil Statističnemu uradu za delo takoj po koncu vojne, so za družbo brez statistične tradicije in ustrezno izobraženih ljudi pomenili takojšnjo vzpostavitev koordinacije razpršenega statističnega dela med ministrstvi in upravnimi organi in šolanje statistikov. Prvo nalogo statistike, prikaz povojnega stanja, je statistika izpeljala s številnimi področnimi popisi, leta 1948 pa s kratkim popisom prebivalstva. V zgodovini slovenske statistike je bilo potem še šest obširnejših popisov prebivalstva in dva popisa kmetijstva.

Slovenska statistika je v prvih treh desetletjih doživela številne spremembe: do sredine 70. let se je Statistični urad trikrat preimenoval, na njegovo organiziranost in delovanje so vplivali republiška in zvezna jugoslovanska zakonodaja. Statistika je z razglasitvijo v ustavi leta 1974 postala del informacijskega sistema, leta 1982 pa tudi formalno del družbenega sistema informiranja.
V 80. si je slovenska statistika zelo prizadevala uveljaviti republiški zakon, ki bi republiškim statistikam dodelil večje pristojnosti. Vendar smo šele v samostojni Sloveniji leta 1995 dobili sodoben Zakon o državni statistiki, pripravljen po zgledu evropske statistične zakonodaje, in hkrati je koordinator državne statistike dobil nazaj svoje rojstno ime – Statistični urad Republike Slovenije.

Statistični urad RS danes sodeluje v vodstvenih organih Konference evropskih statistikov in v Mednarodnem statističnem inštitutu. Z vstopom Slovenije v EU pa je slovenska državna statistika postala aktivni član evropskega statističnega sistema; to ji omogoča, da pri Evropski komisiji in Svetu EU vpliva na oblikovanje evropske statistične zakonodaje.


Ob jubileju nepretrganega šestdesetletnega delovanja slovenske uradne statistike smo na statističnem uradu pripravili tudi okroglo mizo o izmenjavi podatkov v regiji, ki zajema Slovenijo in obmejne države. V razpravi so sodelovali direktorji statističnih uradov sosednjih držav in predstavniki slovenskih državnih institucij in ugotovili, da je pretok informacij in podatkov o življenju in razvoju v obmejnih področjih ključnega pomena za uspešno sobivanje. Strinjali so se, da tovrstno sodelovanje statističnih uradov sosednjih držav lahko postane splošen zgled za podporo regionalnemu razvoju in združevanju.

Jubilej praznujemo z našimi spoštovanimi gosti iz domačih in tujih institucij in s slavnostnim govornikom predsednikom Vlade Republike Slovenije gospodom mag. Antonom Ropom - danes v Unionski dvorani Grand Hotela Union.

Generalna direktorica
mag. Irena Križman
 

Sporočilo za objavo (82 KB)