Ženske v Sloveniji

98. praznovanje dneva žena
Letos mineva 150 let od rojstva Clare Zetkin, pobudnice praznovanja mednarodnega dneva žensk, 8. marca, ko se spominjamo doseženih ekonomskih, političnih in socialnih enakopravnosti ter drugih dosežkov žensk v času velikega industrijskega razvoja. Letos vstopamo tudi v 100. leto spomina na 8. marec 1908, ko so bile v New Yorku organizirane prve večje demonstracije, ki so zahtevale več pravic za ženske; na demonstracijah je bilo okrog 15 tisoč žensk, zaposlenih v tekstilni industriji, ki so zahtevale krajši delovni čas, boljše plače, volilno pravico in prepoved dela otrok.

Ženske v Sloveniji so povprečno 3,3 leta starejše od moških
Sredi leta 2006 je živelo v Sloveniji 1.022.640 žensk in 985.876 moških - skoraj 37.000 žensk več kot moških. Kljub tej številčni razliki v korist žensk je več moških v vseh starostnih skupinah do 60. leta starosti; nad to starostno mejo pa je število žensk višje od števila moških in pri starosti nad 80 let jih je že več kot dvakrat toliko kot moških.
Delež mladih žensk (15 do 29 let) se manjša hitreje od deleža mladih moških: v zadnjih 15-ih letih se je delež toliko starih žensk zmanjšal za 2,1 %, moških pa za 1, 6 %.
Povprečna starost prebivalca Slovenije je 40,7 leta (ženske 42,3 leta, moški 39,0 let); v Evropi se s tem uvrščamo v vrh starih družb. Po ocenah je v Sloveniji od 9 % do 10 % ljudi uvrščenih med invalide; med njimi je 40 % do 45 % žensk.

Največ žensk je poročenih
Med starejšimi od 15 let je bilo konec leta 2005 v Sloveniji 52,6 % žensk poročenih, 30 % samskih, 12,4 % ovdovelih in 5 % razvezanih.
Ob popisu 2002 je bilo med ženskami, starejšimi od 15 let, 632.197 mater, več kot polovica je rodila dvakrat, dobra četrtina enkrat, 15,1 % trikrat, 4,5 % štirikrat, 1,7% petkrat in 1,5 % šest in večkrat. 12,5 % vseh gospodinjstev (85.643) je bilo takrat enostarševskih, večinoma (85,7 %) matere z otroki.

Pod pragom tveganja revščine je več žensk
V letu 2004 je živelo v Sloveniji pod pragom tveganja revščine 12,1 % oseb, v EU pa je bilo takrat takih prebivalcev 16 %. Ženske so izkazovale višje stopnje tveganja revščine kot moški, še posebej so izstopale tiste, ki so bile stare nad 65 let (26 %). Tudi med enočlanskimi gospodinjstvi so izstopale ženske (48 % v primerjavi s 44 % za moške in ženske skupaj). Podobno so bile nekoliko bolj od moških pod pragom tveganja revščine brezposelne ženske in upokojenke.

Ženske imajo v povprečju 93 % povprečne mesečne bruto plače moških
Povprečna mesečna bruto plača žensk je v letu 2004 znašala 256.193 SIT ali 1.069 EUR in je bila v povprečju za približno 20.000 SIT ali približno 83 EUR nižja od povprečne mesečne bruto plače moških, ki je bila 275.426 SIT oz. 1.149 EUR. Ženske so torej v povprečju dosegale samo 93 % povprečne mesečne bruto plače moških.
V skupini, ki vključuje upravljavce strojev in naprav, industrijske izdelovalce in sestavljavce, je bila razlika med plačami moških in žensk med največjimi in je plača žensk dosegla samo 75 % moške. Najmanjša razlika je bila v uradniških poklicih, kjer je plača žensk dosegla 94 % plače moškega. Skoraj 18 % višja od plače moških pa je bila v tem letu povprečna mesečna bruto plača žensk, zaposlenih v gradbeništvu, kjer je bilo zaposlenih številčno manj žensk (10 %) in so večinoma opravljale dela na bolje plačanih, vodilnih, nadzornih in pisarniških delovnih mestih, za katera se praviloma zahteva višja izobrazba kot za manj plačana fizična dela, ki v tej dejavnosti veljajo za domeno moških.
Največja razlika med plačo moških in žensk pa je bila v zdravstvu in socialnem varstvu, kjer so bile ženske za svoje delo nagrajene le s slabimi 70 % plače moških. V tej dejavnosti je zaposlenih manj moških, samo 19 %, ki delajo v zdravstvu večinoma kot zdravniki, ženske v zdravstvu pa so najbolj pogosto medicinske sestre; tudi večina zaposlenih v socialnem varstvu so bile ženske.

Ženske nekoliko bolj izobražene
Konec leta 2005 je imelo največ žensk v Sloveniji končano samo osnovno (27,6 %) in srednjo strokovno izobrazbo (24,7 %) ter nižjo in srednjo poklicno izobrazbo (18,2 %). V vseh treh omenjenih izobrazbenih skupinah, razen pri osnovni izobrazbi, so zaostajale za moškimi.
Več žensk kot moških pa je imelo srednjo splošno izobrazbo (7,0 % ženske in 4,5 % moški), višjo izobrazbo (5,6 % ženske ter 4,8 % moški) in visoko strokovno (2,4 % ženske in 2,3 % moški) ter visoko univerzitetno izobrazbo (7,4 % ženske in 6,3 % moški). Le delež moških s specialistično povisokošolsko izobrazbo, magisterijem in doktoratom je bil višji od deleža žensk: žensk je bilo 0,9 %, moških pa 1,3 %. Hkrati pa je bilo skoraj dvakrat več tistih žensk, ki so bile stare 25 – 44 let in so imele končano visoko univerzitetno izobrazbo ter specialistično povisokošolsko izobrazbo, magisterij in doktorat (16,6 % žensk in 8,6 % moških).

Med delovno aktivnimi prebivalci v 2. polovici leta 2006 45,3 % žensk
Najvišje deleže so imele delovno aktivne ženske v poklicnih skupinah: uradnice (65 %), prodajalke in tiste, ki so opravljale poklice v storitvah, (63 %) ter strokovnjakinje (59,5 %), najmanjšega pa v poklicih za neindustrijski način dela (8,2 %).
Med delovno aktivnim prebivalstvom je s polnim delovnim časom delalo 88,5 % žensk in 92,5 % moških. Med ženskami, ki skrbijo za otroke, je 37 % zaposlenih le za polovični delovni čas; med ženskami brez družinskih obveznosti je takšnih le 17 % (in 6,5 % moških).

Večja brezposelnost žensk kot moških
Med registriranimi brezposelnimi osebami je bila konec leta 2006 v Sloveniji dobra polovica žensk, in sicer 54,4 %. Stopnja brezposelnosti žensk se povečuje. Po Anketi o delovni sili je ta v četrtem četrtletju leta 2006 znašala 5,6 %, 4,5 % za moške in 6,9 % za ženske; v predhodnem četrtletju je bila ravno tako 5,6 %, vendar 4,6 % za moške in 6,7 % za ženske.
Stopnja brezposelnosti je bila kot običajno najvišja med mladimi (stari 15 do 24 let), 12,3 %, in se med spoloma ni bistveno razlikovala. Po pričakovanjih je bila najnižja med starejšimi (55–64 let), in sicer 3 %, k čemur so večino prispevali moški, ker brezposelnih žensk v omenjeni starostni skupini skoraj ni bilo. Med brezposelnimi ženskami jih po raziskavah 4 % najde novo delo manj kot v enem mesecu, 30 % pa čaka nanj več kot dve leti.

V Slovenski vojski je 15,2 odstotkov žensk
Med poklicnimi pripadniki vojske je 1.117 oz. 15,2 % pripadnic, kar nas uvršča v sam vrh vojaških organizacij, v katerih se zaposlujejo tudi ženske. Večje število žensk je v Slovensko vojsko prišlo šele po začetku njene profesionalizacije. Med pripadnicami je 10,5 % častnic, podčastnic je 14 %, vojakinj 34 %, višjih vojaških uslužbenk je 7,6 %. 6 pripadnic ima čim podpolkovnice, majork je 24, ostalih činov pa je številčno več.

Podjetnic dosti manj kot podjetnikov
Med ustanovitelji novih podjetij je bilo leta 2002 27 % žensk. Delež moških je bil višji od deleža žensk v vseh dejavnostih, razen v gostinstvu, kjer je bilo med ustanovitelji novih podjetij 53 % žensk. Najmanj, samo 5 %, je bilo podjetnic, ki so ustanovile novo podjetje v gradbeništvu.
Novonastalo podjetje so podjetnice vodile same manj pogosto (75 %) kot podjetniki sami (85 %). Podjetja, ki so jih ustanovile ženske, so po donosnosti zaostajala za podjetji, katerih ustanovitelji so bili moški: zelo dobro donosnost je doseglo je 4 % njihovih novih podjetij (podjetniki tudi 4 %), dobro 45 % (podjetniki 53 %), komaj zadostno 35 % (podjetniki 32 %) in slabo 16 % (podjetniki 11 %).

Ženske povprečno 4 leta več prejemajo pokojnino
V Sloveniji je leta 2005 prejemalo starostno pokojnino več žensk (54,6 %) kot moških, invalidsko pokojnino pa manj (samo 38 000 oz. 39,8 % žensk). Ženske, ki so prvič prejele starostno pokojnino so bile povprečno stare dobrih 57 let, moški pa skoraj 62 let. Tiste ženske, ki so prvič prejele invalidsko pokojnino, pa so bile povprečno stare 50 let (moški 53 let).
Ženske, prejemnice starostnih pokojnin, ki so v tem letu umrle,
so le-to povprečno prejemale 20 let (moški 16 let), invalidsko pokojnino pa povprečno 21 let (moški pa 16 let in 3 mesece).

V Državni zbor je bilo izvoljenih 12,2 odstotka poslank
Med prebivalci Slovenije z volilno pravico je 52,5 % žensk. Na državnozborskih volitvah leta 2004 je bilo na kandidatnih listah za 90 poslanskih mest 24,9 % žensk, med izvoljenimi poslanci pa je bilo 12,2 % žensk.