Kazalo spletne strani Zacetna stran Kontakt English version
 
 Demografsko socialno področje

je opisano s podatki o prebivalcih, o njihovi življenjski ravni, socialni in zdravstveni varnosti, ter s podatki o aktivnosti in življenjskem slogu prebivalstva.
 

 Ekonomsko področje

združuje proizvodne in storitvene dejavnosti, s podatki pa je predstavljena celotna ekonomska aktivnost.
 

 Okolje in naravni viri

so predstavljeni s podatki kmetijstva in ribištva, gozdarstva in lova, ozemlja in podnebja ter kazalniki za okolje in energetiko.
 

 Splošno

prikazuje geografske in upravno-prostorske delitve Slovenije, volilno statistiko in informacije o dejavnosti Statističnega urada RS.

SI-STAT podatkovni portal
na enem mestu vsebuje povezave do vseh statističnih podatkov.

Banka statističnih podatkov

vsebuje vnaprej pripravljene standardne tabele in ponuja možnost samostojne priprave tabel.
 

Evropski statistični podatki
Nudimo vam pomoč pri dostopu do brezplačnih podatkov, objavljenih na spletni strani Eurostata.

Metodologije
Vprašalniki, Metodološka pojasnila, Intrastat, Zbiranje podatkov o plačah, EU-SILC
 
Elektronsko poročanje
 
Statistična terminologija
 
Klasifikacije (Klasje)
za administrativne zbirke podatkov in izvajanje državne statistike.

» Javni razpisi
» Delovna razmerja
 



Kazalniki dohodka in revščine, Slovenija, 2010 – začasni podatki

16. september 2011, Prva objava
Dodaj ali deli...
Oblika za tisk

Stopnja tveganja revščine je v letu 2010 znašala 12,7 %, to je za 1,4 odstotne točke več kot leto prej. Mesečni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo se je znižal s 593 EUR na 587 EUR.

V letu 2010 živelo pod pragom revščine 12,7 % oseb

Po podatkih iz Raziskovanja o dohodkih in življenjskih pogojih (SILC) za leto 2010 je bila stopnja tveganja revščine v Sloveniji 12,7-odstotna. To pomeni, da je v Sloveniji pod pragom tveganja revščine živelo 12,7 % ali približno 254 000 oseb.

Glede na leto 2009 se je stopnja tveganja revščine zvišala z 11,3 % na 12,7 %. Prag tveganja revščine se je prvič nekoliko znižal. Izračun temelji na dohodkih, prejetih v letu 2009, saj je bilo to leto v raziskovanju za leto 2010 dohodkovno referenčno leto. Leto 2009 pa je bilo že leto gospodarske krize in leto z razmeroma visokim številom brezposelnih oseb; posledice omenjene krize so se odrazile v nižjih dohodkih gospodinjstev in višji stopnji tveganja revščine.

Letni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo je znašal 7.042 EUR; razpoložljivi neto dohodek oseb, ki so živele pod pragom revščine, je bil torej nižji od 587 EUR na ekvivalentno odraslo osebo na mesec. Štiričlanska družina z dvema odraslima in z dvema otrokoma, mlajšima od 14 let, je morala imeti v letu 2010 vsaj 1.232 EUR razpoložljivega neto dohodka na mesec, da je bila nad pragom revščine, dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa je moralo imeti vsaj 880 EUR na mesec.

Skupine prebivalcev pod pragom revščine

Podatki o stopnjah tveganja revščine različnih socialno-ekonomskih kategorij oseb in gospodinjstev kažejo, da so bila v najslabšem položaju gospodinjstva brez delovno aktivnih članov (40,1 % oseb pod pragom revščine), še posebej tista z vzdrževanimi otroki (74,8 %). Glede na tip gospodinjstva so bila v najslabšem položaju enočlanska (38,5 %) in enostarševska gospodinjstva (31,4 %) ter pari s tremi ali več otroki (13,6 %). Glede na najpogostejši status aktivnosti v letu pred anketiranjem so bile v najslabšem položaju brezposelne osebe (44,1 %) in upokojene osebe (18,3 %). Stopnja tveganja revščine je bila visoka tudi za ženske, starejše od 64 let (27,1 %), in najemnike stanovanj (27,6 %).

Po pričakovanjih je bila stopnja tveganja revščine najnižja v delovno intenzivnih gospodinjstvih, tj. v takih, v katerih so bili vsi odrasli člani delovno aktivni (3,5 %), in pri delovno aktivnih osebah (5,3 %). Čeprav je bila stopnja tveganja revščine pri delovno aktivnih osebah nizka, je bilo kljub temu med vsemi osebami, ki so živele pod pragom revščine, skoraj za petino takih, ki so bile sicer delovno aktivne.

Glede na leto 2009 so se stopnje tveganja revščine pri skoraj vseh skupinah prebivalstva zvišale. Izjema so bili moški, starejši od 59 let, enočlanska gospodinjstva, pari z enim vzdrževanim otrokom, pari z vsaj tremi vzdrževanimi otroki ter pari brez vzdrževanih otrok; položaj teh skupin se je zaradi nižjih stopenj tveganja revščine v letu 2010 glede na leto 2009 nekoliko izboljšal.

Socialni transferji še vedno znižujejo revščino

Če v dohodek ne bi šteli socialnih transferjev (družinskih in socialnih prejemkov), bi se stopnja tveganja revščine skoraj podvojila in bi znašala 24,2 %, pri osebah, starejših od 64 let, pa 32,1 %. Če bi od dohodka odšteli še pokojnine, bi se stopnja tveganja revščine še zvišala, in sicer na 39,9 %. Višja bi bila pri vseh starostnih skupinah, najvišja pa pri osebah, starejših od 64 let; pri teh bi se, skladno s pričakovanji, povzpela na 88,4 %. Ti podatki kažejo, da so vse oblike socialnih transferjev, vključno s pokojninami, v Sloveniji še vedno pomemben dejavnik zniževanja revščine.

Neenakost porazdelitve dohodka večja

V letu 2010 se je vrednost Ginijevega količnika glede na leto prej zvišala za 1,1 odstotne točke; tudi vrednost razmerja kvintilnih razredov se je zvišala, s 3,2 na 3,4. Glede na višji vrednosti obeh kazalnikov lahko sklepamo, da je bil dohodek v letu 2010 nekoliko bolj neenakomerno porazdeljen med gospodinjstva kot v letu 2009.

Materialna prikrajšanost nekoliko nižja

Materialno prikrajšane so osebe, ki živijo v gospodinjstvu, ki izkazuje pomanjkanje vsaj treh ali štirih od devetih elementov materialne prikrajšanosti, ki je posledica omejenih finančnih virov gospodinjstva. Stopnja materialne prikrajšanosti za najmanj tri od devetih elementov materialne prikrajšanosti je v letu 2010 znašala 15,8 % ali za 0,4 odstotne točke manj kot leto prej. Prikrajšanih je bilo 41,9 % oseb pod pragom tveganja revščine in 12,0 % oseb nad tem pragom. Stopnja materialne prikrajšanosti za najmanj štiri od devetih elementov materialne prikrajšanosti je v letu 2010 znašala 5,9 % ali za 0,2 odstotne točke manj kot leto prej. Prikrajšanih je bilo 20,5 % oseb pod pragom tveganja revščine in 3,8 % oseb nad tem pragom.

Nižja prenaseljenost stanovanj

Stopnja prenaseljenosti stanovanja je kazalnik, ki pove, kolikšen je delež oseb, ki živijo v stanovanjih s premajhnim številom sob glede na število članov gospodinjstva. V letu 2010 je ta stopnja znašala 34,9 %; to pomeni, da je v prenaseljenih stanovanjih živelo 34,9 % oseb. Glede na leto 2009 se je stopnja prenaseljenosti stanovanja znižala za 3,1 odstotne točke. Ta delež je bil višji pri mladoletnih otrocih (44,3 %), nižji pa pri osebah, starejših od 64 let (16,3 %). Med osebami pod pragom tveganja revščine jih je 46,3 % živelo v prenaseljenih stanovanjih, med osebami nad tem pragom pa jih je v prenaseljenih stanovanjih živelo 33,3 %. Osebe pod pragom tveganja revščine, ki so živele v prenaseljenih stanovanjih, so predstavljale 5,9 % vseh oseb v gospodinjstvih, osebe nad tem pragom, ki so živele v prenaseljenih stanovanjih, pa 29,1 % vseh oseb v gospodinjstvih.

Tabela 1: Osnovni kazalniki dohodka in revščine1), Slovenija, 2010 - začasni podatki
KazalnikVrednost
Prag tveganja revščine2) (EUR)7.042
Prag tveganja revščine za gospodinjstvo dveh odraslih in dveh otrok3) (EUR)14.787
Stopnja tveganja revščine (%)12,7
Stopnja tveganja revščine pred socialnimi transferji, razen pokojnin (%)24,2
Stopnja tveganja revščine pred socialnimi transferji, vključno s pokojninami (%)39,9
Neenakost porazdelitve dohodka - razmerje kvintilnih razredov (80/20)3,4
Neenakost porazdelitve dohodka - Ginijev količnik (%)23,8
Stopnja materialne prikrajšanosti za 3 od 9 elementov (%)15,8
Stopnja materialne prikrajšanosti za 4 od 9 elementov (%)5,9
Stopnja prenaseljenosti stanovanja (%)34,9
1) Podatki za koncept neto razpoložljivega dohodka brez dohodka v naravi. Vključen je tudi del dohodka v naravi: boniteta za uporabo službenega avtomobila v zasebne namene in del lastne proizvodnje samozaposlenih – vrednost izdelkov, prenesenih v gospodinjstvo iz lastne delavnice, podjetja ali trgovine.
2) Letni prag za enočlansko gospodinjstvo.
3) Letni prag. Otroka sta mlajša od 14 let.
Vir: SURS
Metodološko opozorilo
Vir za izračun stopnje tveganja revščine in drugih kazalnikov za leto 2010 so bili podatki iz Raziskovanja o dohodkih in življenjskih pogojih (SILC) za leto 2010, ki je bilo izvedeno na podlagi podatkov, pridobljenih z Anketo o življenjskih pogojih v letu 2010 (leto izvedbe SILC), in administrativnih ter registrskih podatkov za leto 2009 (referenčno leto za dohodek).

V postopek izračunavanja uteži gospodinjstev za leto 2010 smo vključili podatke iz registrskega popisa prebivalstva 2011. Zaradi spremenjenega vira podatkov za uteževanje se je v populaciji povečalo število gospodinjstev, predvsem enočlanskih.

Podrobnejši podatki bodo objavljeni v podatkovnem portalu SI-STAT, najpozneje do 31. 12. 2011.

Končni podatki za leto 2010 bodo objavljeni najpozneje do 31. 12. 2012.
Avtorica:
Naslednja objava podatkov:
11. september 2014
Povezane vsebine
Povezave do podrobnih metodološih pojasnil in podrobnejših podatkov v Si-Stat podatkovni bazi ter povezave do drugih povezanih vsebin najdete v novici, objavljeni na spletnih straneh Statisičnega urada na naslovu http://www.stat.si/novica_poglej.asp?id=124.

Dodaj ali deli...
Prijavite se za prejemanje novic prek e-pošte

 

Zadnjih 10 novic v področju 'Življenjska raven'

22.8.2014 Mnenje potrošnikov, Slovenija, avgust 2014 - končni podatki
23.7.2014 Mnenje potrošnikov, Slovenija, julij 2014 - končni podatki
30.6.2014 Kazalniki dohodka in revščine po statističnih regijah, Slovenija, 2008–2012 – končni podatki
23.6.2014 Mnenje potrošnikov, Slovenija, junij 2014 - končni podatki
19.6.2014 Kazalniki blaginje za Slovenijo
23.5.2014 Mnenje potrošnikov, Slovenija, maj 2014 - končni podatki
23.4.2014 Mnenje potrošnikov, Slovenija, april 2014 - končni podatki
21.3.2014 Mnenje potrošnikov, Slovenija, marec 2014 - končni podatki
21.2.2014 Mnenje potrošnikov, Slovenija, februar 2014 - končni podatki
23.1.2014 Mnenje potrošnikov, Slovenija, januar 2014 - končni podatki

» Ostale zadnje novice v področju 'Življenjska raven'
» Ostale zadnje novice
 
 
O avtorjih
© Statistični urad Republike Slovenije.
Uporaba in objava podatkov je dovoljena le z navedbo vira.