Mednarodni dan mladih 2010

Oblika za tisk

Letošnji mednarodni dan mladih je začetek mednarodnega leta mladih 2010-2011

Letošnji 12. avgust, mednarodni dan mladih, je poseben – z njim se namreč začenja mednarodno leto mladih. Tema letošnjega Mednarodnega dneva mladih pa je dialog in medsebojno razumevanje s poudarkom na dialogu med mladimi različnih kultur in med različnimi generacijami.

Mladina – osebe med 15. in 29. letom

Mladina je v strokovnih razpravah različno definirana. Združeni narodi štejejo med mlade vse, ki so stari od 15 do 24 let, Statistični urad RS pa, podobno kot nekatere evropske države, mladino opredeljuje kot mlade ljudi v starosti 15–29 let.

Po ocenah ZN živi v svetu 1,2 milijarde mladih

Skoraj vsak peti prebivalec sveta je mlad - star med 15 in 24 let. Vendar se, kljub povečanju njihovega absolutnega števila, delež mladih v svetu zmanjšuje: med letoma 1985 in 1995 se je njihov delež (od celotnega prebivalstva) zmanjšal skoraj za 1,5 odstotne točke, do leta 2050 pa se bo po napovedih zmanjšal še za 4,8 odstotne točke.

Skoraj 85 % mladih živi v državah v razvoju, od tega 60 % v Aziji in 10 % v Evropi. Kljub veliki urbanizaciji sveta živi večina mladih v ruralnih območjih, v podsaharski Afriki, jugovzhodni, južni in centralni Aziji in Oceaniji.

 
Slika 1: Deleži mladih (15-24 let) po velikih regijah sveta,1950 in 2050

Vir: World Population Data Sheet 2009; http://www.prb.org/; 1. oktober 2009


V EU-27 je mlad (star 15–24 let) skoraj vsak osmi prebivalec

Med velikimi regijami sveta, v katerih se bo število prebivalcev v prihodnosti bistveno zmanjševalo, bo tudi področje EU-27. Konec leta 2009 je bilo v EU-27 12,5 % »mladih«, 15–24 let starega prebivalstva. Med državami EU-27 je bil tedaj delež mladih najmanjši v Italiji (10,2), Grčiji (10,8 %) in Španiji (10,9 %), največji v Litvi (15,7 %), na Cipru (15,2 %) in v Latviji (15,1 %).V 17 državah EU-27 se je od leta 1998 do 2009 delež mladih zmanjšal (v EU-27 za 1,0 odstotne točke), najbolj v Španiji (za 4,8 odstotne točke) in na Irskem (za 4,1 odstotne točke) ter na Portugalskem (za 4,0 odstotne točke). Na Nizozemskem se delež mladih v tem obdobju ni spremenil, v devetih državah EU-27 pa se je njihov delež nekoliko povečal, najbolj v Litvi (za 1,8 odstotne točke) in v Latviji (za 1,5 odstotne točke) ter na Švedskem (za 1,3 odstotne točke).

Po rezultatih Eurostatovih projekcij prebivalstva EUROPOP2008 pa se bo delež mladih v vseh državah članicah do leta 2060 zmanjšal. Medtem ko bo v celotni EU-27 to znižanje predstavljalo 2,4 odstotne točke, se bodo deleži mladih najobčutneje, to je za več kot 5 odstotnih točk, zmanjšali v Litvi in na Poljskem (v vsaki za 7 odstotnih točk) ter na Slovaškem (za 6,9 odstotne točke), v Latviji (za 6,3 odstotne točke) in Romuniji (za 5,9 odstotne točke). Za manj kot 1 odstotno točko pa se bo delež mladih zmanjšal na Danskem (za 0,5 odstotne točke) in v Luksemburgu (za 0,6 odstotne točke).

Leta 2060, ko bo v EU-27 povprečno še 10,0 % mladih, bodo največji deleži mladih na Irskem (11,7 %), v Franciji (11,5 %) ter v Luksemburgu, na Danskem in v Združenem kraljestvu (po 11,2 %), najmanjši pa na Slovaškem (8,4 %), Poljskem (8,5 %) in v Romuniji (8,6 %). V Sloveniji bo takrat delež mladih po predvidevanjih 9,6-odstoten.

Tudi v Sloveniji je mladih vedno manj, starejših pa vedno več

Med koncema let 2008 in 2009 se je število mladih, starih 15-24 let, zmanjšalo za več kot 5000 oz. njihov delež v celotnem prebivalstvu za 0,4 odstotne točke. Zaradi skromnega števila rojenih otrok v Sloveniji v preteklih letih bo mladih »premalo« tudi v prihajajočem obdobju.

Delež v srednje šole vpisanih dijakov se v Sloveniji povečuje

Danes si svet, posebej Evropa, prizadeva za družbo, ki temelji na znanju. Tudi Slovenija se pridružuje tem sodobnim tokovom in izobrazbena raven prebivalstva se v Sloveniji dviga:

• od leta 2000 do leta 2005 se je število prebivalcev z nedokončano osnovno šolo zmanjšalo za 15 %,
• število prebivalcev s samo dokončano osnovno šolo se je znižalo za 12 %,
• v srednješolsko izobraževanje je vključenih 98 % populacije med 15. in 19. letom starosti, čeprav ni obvezno.

V Sloveniji se že nekaj let vpis v splošne in strokovne gimnazije iz leta v leto povečuje; ob koncu šolskega leta 2008/2009 je bilo v te šole vključenih 40 % vseh v srednje šole vključenih dijakov. V tem šolskem letu je tako izobraževanje zaključilo 21.003 dijakov, med katerimi je bilo največ (39 %) gimnazijskih maturantov. Ob začetku šolskega leta 2009/2010 je bilo v srednje šole za mladino vpisanih 85.030 dijakov; tudi tokrat se jih je vpisalo največ v gimnazije ter srednje tehniške in strokovne šole; v nižje in srednje poklicne programe pa se vpiše vsako leto manj dijakov.

Med vpisanimi terciarno izobraževanje je več žensk - 58 % vseh

V študentski populaciji v Sloveniji ženske prevladujejo že od začetka osemdesetih let. Danes moški v Sloveniji v terciarnem izobraževanju po številnosti dohajajo ženske samo pri višješolskem študiju, pri doktorskem študiju pa presegajo delež žensk za 1 odstotno točko.

V študijskem letu 2009/10 je v terciarno izobraževanje vpisanih 114.873 študentov (nekoliko več kot v prejšnjem študijskem letu), med katerimi jih 85,6 % študira na univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih, 14,4 % pa na višjih strokovnih šolah. Med vpisanimi je 70 % rednih študentov (41 % moških in 59 % žensk), 30 % pa je vpisanih izredno (44 % žensk in 56 % moških). V študijske programe višjih strokovnih šol je vpisanih 16.594 študentov.

Stopnja brezposelnosti mladih je visoka

Glede na podatke Eurostata, statističnega urada Evropske unije, je bila stopnja brezposelnosti mladih, starih manj kot 25 let, maja 2010 19,9 % v evro območju in 20,5 % v sedemindvajsetih državah članicah skupaj. Najmanj brezposelnih mladih je bilo na Nizozemskem (8,1 %), največ pa v Španiji (40,5 %); v Sloveniji, za katero so na Eurostatu objavili podatek za mesec marec 2010, je bila stopnja brezposelnosti mladih 12,8 %.

Julija letos je Evropski parlament sprejel resolucijo, ki spodbuja dostop mladih do trga dela in okrepitev statusa pripravništev. Glavni element resolucije je “Evropska garancija za mlade”, ki bi zagotavljala, da mladi v EU ne bi ostali brez zaposlitve več kot štiri mesece. Parlament navaja, da bi tovrstna garancija omogočila vsakemu mlademu iz EU, ki je bil brezposeln štiri mesece, možnost opravljanja pripravništva ali pridobitev zaposlitve in s tem zmanjšala možnost socialne izključenosti.

Slika 2: Stopnja brezposelnosti mladih (stari do pod 25 let), države članice EU-27, 2000 in 2009

Vir: Eurostat


V EU poškodbe in zastrupitve glavni vzrok umrljivosti mladih

Poškodbe, ki so vzrok za 65 % vseh smrti mladih med 15. in 24. letom starosti, so tudi glavni vzrok za hospitalizacijo in vzrok za 20 % vseh pregledov toliko starih ljudi v urgentni službi v večini držav članic. Stopnje umrljivosti zaradi vseh poškodb in samomora so pri mladostnikih precej višje kot pri celotni populaciji. Visoka umrljivost in obolevnost mladostnikov zaradi poškodb je na eni strani posledica njihovega tveganega vedenja in načina življenja (vključuje tudi eksperimentiranje z alkoholom in drogami), na drugi strani pa njihove večje ranljivosti zaradi nasilja in čustvenih kriz.

V državah članicah EU-27 so glavni vzroki smrtnih poškodb mladih, starih 15-24 let, prometne nezgode (50 %), samopoškodbe (21 %), napad (8 %), padci (5 %), zastrupitve (4 %) in utopitve (3 %).

Na slovenskih cestah so mladi najbolj ogrožena starostna skupina

Nezgode v prometu so glavni vzrok smrtnih poškodb mladostnikov v večini držav članic EU in so v povprečju vzrok za 50 % smrti mladostnikov zaradi poškodb. Podobno je tudi v Sloveniji. V zadnjih 10 letih je v takih nezgodah umrlo povprečno 27 mladostnikov letno, 746 letno pa jih je bilo zaradi poškodb prepeljanih v bolnišnico.

Po podatkih Direkcije RS za ceste je ogroženost mladine skoraj 10-krat večja od ogroženosti otrok. Da so mladi na cestah najbolj ogrožena starostna skupina opažajo v vseh državah EU, čeprav se države tudi v tem razlikujejo. Ogroženost mladih v Sloveniji je primerljiva s stanjem v Avstriji in bistveno večja kot na Švedskem ali na Nizozemskem. Glede življenjskega sloga, načinov sodelovanja v prometu in pogostosti tveganj so med mladimi pomembne razlike: mladostniki med 15. in 17. letom starosti so bistveno manj ogroženi kot starostna skupina mladih med 18. in 20. letom starosti; prav ta skupina je najbolj ogrožena. Njihova ogroženost se v Sloveniji tudi ne zmanjšuje, kot se na primer v Avstriji in na Portugalskem, ampak že več let, z rahlimi nihanji navzdol in navzgor, ostaja na enaki ravni.