Nekateri kazalniki razvoja elektronskih komunikacijskih storitev, Slovenija, 2008

Oblika za tisk

Število uporabnikov mobilnega omrežja preseglo 2 milijona

Javno dostopno storitev prenosa govora na fiksni lokaciji je konec leta 2008 na slovenskem trgu ponujalo 11 operaterjev, ki so omogočali dostop do omrežja in storitve, in en operater, ki je sicer omogočal posredovanje klicev v javna telefonska omrežja na fiksni lokaciji, ni pa ponujal dostopa do omrežja. Čeprav se promet s fiksnih lokacij zmanjšuje, pa število priključkov na teh lokacijah narašča. Uporaba klasičnih priključkov PSTN in ISDN se sicer zmanjšuje, narašča pa število priključkov IP-telefonije. Teh je bilo leta 2006 (za to leto so na voljo prvi podatki) vzpostavljenih okoli 45.000; konec leta 2008 jih je bilo že 233.000, to je več kot 25 % vseh priključkov na fiksni lokaciji. (Podrobnejše podatke objavljamo v podatkovni bazi SI-STAT, Informacijska družba).

Na trgu mobilne telefonije je v začetku leta 2008 delovalo pet mobilnih operaterjev, sredi leta 2008 pa se jim je pridružil še šesti; štirje med temi so bili infrastrukturni operaterji, dva pa sta ponujala mobilne storitve brez lastne infrastrukture. Število aktivnih uporabnikov mobilnega omrežja raste hitreje kot število fiksnih priključkov. 82 % vseh uporabnikov je uporabljalo mobilno omrežje v zasebne namene (gospodinjstva). Če predpostavljamo, da je imel vsak zasebni uporabnik eno naročnino ali eno predplačniško kartico hkrati, to pomeni, da je mobilno omrežje uporabljalo v zasebne namene kar 92 % prebivalcev Slovenije. V letu 2008 je vsak tak povprečni uporabnik opravil 830 pogovorov, ki so v povprečju trajali minuto in pol. Povprečen pogovor v poslovne namene je bil komaj opazno daljši.

Večina prometa opravljena znotraj istega omrežja

Večina vsega odhodnega telefonskega prometa je tudi v letu 2008 izvirala iz mobilnega omrežja; s fiksnih lokacij je bilo realiziranega komaj 34 % vsega prometa. Delež te storitve se zmanjšuje – v petletnem obdobju se je zmanjšala povprečno za 6 % na leto (v letu 2003 je pomenila še skoraj polovico vsega odhodnega telefonskega prometa).

Klici iz fiksnih lokacij so bili tudi leta 2008 večinoma poslovnega značaja. Le dobra tretjina ali 280 milijonov klicev je izvirala iz priključkov zasebnih naročnikov (gospodinjstev). Po trajanju je bil vsak tak klic povprečno dvakrat daljši od povprečnega poslovnega klica, zato je bilo z zasebnimi klici realiziranih kar 60 % prometa s fiksnih lokacij. Preko 80 % prometa s fiksnih lokacij se je končalo v domačih fiksnih omrežjih, desetina pa v domačih mobilnih omrežjih. Le 7 % odhodnega prometa s fiksnih lokacij je bilo končanih v tujih omrežjih.

Promet, ki se ustvarja v mobilnih omrežjih, nepretrgano narašča. V zadnjih petih se je povečeval povprečno za 5 % na leto. V letu 2008 pa je bila rast še intenzivnejša: raven iz leta 2007 je bila presežena skoraj za 9 %. Tudi v mobilni telefoniji so večino prometa (68 %) ustvarili zasebni uporabniki. To pa ne velja za mednarodne pogovore; pri teh pogovorih je namreč udeležba zasebnih klicev in prometa tako v fiksni kot v mobilni telefoniji značilno nižja. Večina klicev in z njimi 91 % prometa se je končala v domačih mobilnih omrežjih. 5 % prometa iz mobilnih omrežij je bilo usmerjenih v domača fiksna omrežja, preostanek pa v mednarodna omrežja.

Pregled po četrtletjih kaže, da se je skupni telefonski odhodni promet tudi v letu 2008 gibal podobno kot v preteklih letih: v prvem četrtletju je četrtletno povprečje presegal, nato je do tretjega četrtletja upadal, v četrtem četrtletju pa je četrtletno povprečje presegel skoraj za 3 %.

Vsak dan povprečno blizu 2 milijona SMS-sporočil

V letu 2008 je bilo poslanih 680 milijonov SMS-sporočil, to je za 14 % več kot v prejšnjem letu in nekoliko nad poprečno letno stopnjo rasti teh storitev v zadnjih petih letih (13 %). Pri tovrstni komunikaciji imajo odločilen delež storitve zasebne narave, v poslovne namene je bilo poslanih komaj 13 % tovrstnih sporočil. Med 11 milijoni MMS-sporočil, katerih število se je od 2007 povečalo za četrtino, pa je bil delež storitev poslovnega značaja višji (20 %).

Število poslanih SMS- in MMS-sporočil po četrtletjih se je razlikovalo od dinamike telefonskega prometa: v prvem in drugem četrtletju je upadalo, potem je do četrtega četrtletja naraščalo in v četrtem četrtletju je četrtletno povprečje preseglo skoraj za petino.

Širokopasovni dostop do interneta za četrtino večji kot v letu 2007

Zaradi množičnih prestopov na širokopasovni dostop do interneta se občutno zmanjšujeta število uporabnikov ozkopasovnih povezav (te povezave uporabljajo skoraj samo še gospodinjstva) in tudi trajanje vzpostavljenih ozkopasovnih povezav. Promet ozkopasovnih internetnih povezav se je namreč od leta 2004 vsako naslednje leto zmanjšal skoraj za polovico. Od 2007 do 2008 pa sta tako število uporabnikov kot trajanje vzpostavljenih ozkopasovnih povezav upadla celo za 60 %.

Nasprotno pa število širokopasovnih priključkov na internet narašča. Konec leta 2008 jih je bilo v Sloveniji skoraj za četrtino več kot konec leta 2007. Med 427.000 priključki je še vedno prevladovala tehnologija xDSL, število priključkov pa se je povečalo tudi v drugih tehnologijah teh priključkov. Najočitneje pri številu priključkov z optičnim dostopom, ki se je komaj v letu dni povečalo z 10.000 na 45.000.

Preko 40 % prihodka iz storitev mobilne telefonije

V letu 2008 je bilo v telekomunikacijski dejavnosti zaposlenih povprečno 5042 oseb ali za 4 % manj kot v letu 2007. V navedenem številu niso zajete le osebe, ki so neposredno opravljale telekomunikacijske storitve (širokopasovni dostop do interneta, storitve fiksne in mobilne telefonije) ali storitve prenosa radiodifuznih vsebin, ampak tudi zaposleni v spremljajočih dejavnostih.

Skupni prihodek telekomunikacijske dejavnosti se je od leta 2003 do leta 2008 povečeval za povprečno 6 % letno, v letu 2008 pa je z vrednostjo 1232 milijonov EUR za dobro desetino presegel vrednost iz leta 2007. V skupnem prihodku dejavnosti imajo že vrsto let odločilne deleže mobilna telefonija in z njo povezane storitve in so v letu 2008 skupaj s storitvami fiksne telefonije (katere prihodek ni dosegel vrednosti iz predhodnega leta) ustvarile skoraj 60 % vsega prihodka iz elektronskih komunikacijskih storitev. Ugotavljamo, posebej v zadnjih treh letih, da prihodek od storitev fiksne telefonije s povprečno 3-odstotno letno stopnjo padanja močno zaostaja za dinamiko rasti prihodka od mobilne telefonije; ta je namreč naraščal poprečno za 8 % letno.