Svetovni dan učiteljev 2009

UNESCO je leta 1994 razglasil 5. oktober za svetovni dan učiteljev, da bi predstavil in poudaril poslanstvo učiteljev in njihove dosežke v vzgoji in izobraževanju.

V Sloveniji deluje 46.000 učiteljev in vzgojiteljev ter njihovih sodelavcev

V letu 2008 je opravljalo vzgojno-izobraževalno delo v vrtcih 3.800 vzgojiteljev in 3.900 pomočnikov vzgojiteljev. Osnovnošolsko mladino je poučevalo 15.800 učiteljev, srednješolsko 7.200, nekateri med njimi pa so poučevali tudi odrasle. Študentom višjih strokovnih šol je predavalo 1.600 višješolskih profesorjev, visokošolskim študentom pa 4.500 visokošolskih profesorjev in 3.000 visokošolskih sodelavcev.
Samo odrasle je v osnovnem in srednjem šolstvu poučevalo 800 učiteljev, neformalno izobraževanje v specializiranih in drugih organizacijah za izobraževanje odraslih pa je izvajalo 3.100 redno zaposlenih učiteljev.
Z vzgojno-izobraževalnim delom v dijaških, mladinskih in drugih domovih se je ukvarjalo skoraj 600 vzgojiteljev in specialnih pedagogov, v glasbenih šolah pa je poučevalo 1.800 učiteljev.

Položaj slovenskega učitelja

Položaj učitelja najbolje prikažemo s pomočjo treh kazalnikov: s številom učencev na učitelja, z obsegom učne obveznosti in z višino plače.
Enemu učitelju je povprečno dodeljenih od 12 do 21 udeležencev izobraževanja
Razmerje med številom otrok, učencev, dijakov, študentov in številom učiteljev ali vzgojiteljev oz. število udeležencev izobraževanja na enega učitelja je odvisno od več dejavnikov, tudi od vrste izobraževanja in tipa programa.
V šolskem letu 2007/08 je en osnovnošolski učitelj v povprečju poučeval 12 učencev, od tega v 1. in 2. izobraževalnem obdobju skoraj 16 učencev, v 3. izobraževalnem obdobju pa 9. V srednješolskem izobraževanju je bil en učitelj dodeljen v povprečju 13,5 dijakom, v višjem in visokem šolstvu pa 21 študentom. Povprečje za države OECD je za nižjo stopnjo osnovnega izobraževanja 16 učencev na učitelja, za višjo stopnjo osnovnega izobraževanja 13,2 učenca na učitelja, za srednješolsko izobraževanje 12,5 dijaka na enega učitelja, za višje in visoko šolstvo pa 15,3 študenta na enega visokošolskega učitelja. V Sloveniji je torej najmanj ugodno razmerje med številom študentov in številom visokošolskih učiteljev.

Plače osnovnošolskih učiteljev v evropskem okolju

OECD v svoji publikaciji Education at a Glance objavlja tudi kazalnik o plačah pedagoških delavcev v osnovnem in srednjem izobraževanju. Omenjeni kazalnik prikazuje osnovne letne bruto plače učiteljev, ki imajo najmanj 15 let delovnega staža, in sicer merjene s pomočjo paritete kupne moči prebivalstva v posamezni državi in izražene v ameriških dolarjih.
Povprečje za države članice OECD v letu 2007 je bilo 39.000 dolarjev za učitelje nižje stopnje osnovnošolskega izobraževanja in 42.000 dolarjev za učitelje višje stopnje osnovnošolskega izobraževanja. Osnovnošolski učitelji z najmanj 15-letnim delovnim stažem so bili najbolje plačani v Luksemburgu (letna bruto plača na nižji stopnji osnovnošolskega izobraževanja je znašala 68.700 dolarjev, na višji stopnji pa 89.800 dolarjev). Na drugem mestu je bila Švica, na tretjem pa Nemčija. Plače slovenskih učiteljev na višji stopnji osnovnošolskega izobraževanja (31.700 dolarjev) so bile primerljive s plačami francoskih, švedskih, italijanskih in grških učiteljev, slabše plačani od slovenskih pa so bili učitelji na Češkem, v Islandiji, na Madžarskem in v Estoniji.

Število ur poučevanja na leto po ravneh izobraževanja

Letno število ur poučevanja je med državami zelo različno, praviloma pa je večje na nižjih ravneh izobraževanja kot na višjih. Povprečno letno število ur poučevanja za države OECD je za učitelja na nižji stopnji osnovnošolskega izobraževanja 798 ur v šolskem letu, za učitelja na višji stopnji osnovnošolskega izobraževanja 709 ur, za srednješolskega učitelja pa 653 ur. Slovenski učitelj na osnovnošolski ravni opravi v povprečju 682 ur pouka letno, na srednješolski ravni pa 626 ur.

Poučevanje v osnovnih in srednjih šolah je tudi v evropskem prostoru domena žensk

Razmerje moški – ženska med učitelji se spreminja obratno sorazmerno z ravnijo študija. Skoraj v vseh državah članicah EU je število žensk, ki poučujejo na osnovnošolski ravni, precej večje od števila moških, na srednješolski ravni se začne razmerje izenačevati, v višjem in visokem šolstvu pa med učitelji prevladujejo moški.
V šolskem letu 2007/08 je v Sloveniji delež žensk med osnovnošolskimi učitelji, ki poučujejo v 1. in 2. izobraževalnem obdobju oz. na razredni stopnji 8-letne osnovne šole obsegal 97,6 %, v 3. izobraževalnem obdobju oz. na predmetni stopnji 8-letne osnovne šole 78,8 %, v srednješolskem izobraževanju 65,2 %, v višjem in visokem šolstvu pa je bilo med profesorji 35,4 % žensk.

Delež žensk med učitelji, EU, 2007

Vir: Eurostat

Univerzitetna raven izobraževanja učiteljev postaja evropski standard

Študij za osnovnošolske učitelje v nižjem splošnem izobraževanju traja v večini držav članic EU 4 do 5 let in daje akademsko (univerzitetno) izobrazbo; izjemi sta Belgija in Avstrija; tam za poklic učitelja zadostuje že končan 3-letni visokošolski strokovni program. Študij za pridobitev kvalifikacije za poučevanje na višji (predmetno usmerjeni) stopnji osnovnošolskega izobraževanja je najdaljši v Italiji in Luksemburgu, in sicer traja 6 let.
V Sloveniji je višješolski študij za pridobitev poklica predmetnega učitelja prerasel v visokošolskega že leta 1987, dve leti kasneje pa mu je sledil tudi študij za pridobitev poklica razrednega učitelja.

Obseg strokovnega usposabljanja za pridobitev veščin poučevanja, ki zajema poleg znanj iz psihologije, pedagogike, metodike, didaktike tudi praktične vaje v razredu, je po državah različen. V nekaterih državah, ki za pridobitev poklica predmetnega učitelja izvajajo 3-letne strokovne programe po modelu vzporednega začetnega izobraževanja, na primer v Belgiji in Avstriji, je več kot 50 % vsebin namenjenih strokovnemu usposabljanju za pridobitev veščin poučevanja; v Sloveniji obsega ta delež študijskih vsebin 25 %.
Študij za pridobitev poklica srednješolskega učitelja daje skoraj v vseh državah članicah EU akademsko izobrazbo in traja 4 do 6 let; le v Romuniji traja le 3 leta. V Italiji, Danski in Luksemburgu traja študij za srednješolske učitelje 6 let. Značilno je, da je v programu za srednješolske učitelje delež strokovnega usposabljanja za pridobitev veščine poučevanja bistveno nižji kot za osnovnošolske učitelje in se giblje v povprečju med 11 % in 30 %. Danska in Španija namenita usposabljanju učitelja za pridobitev veščine poučevanja manj kot 10 % vsebin, Slovenija pa 11 %.