Ob tednu otroka 2009

Otroci – osebe do polnoletnosti

Po priporočilih Združenih narodov se svetovni dan otroka praznuje na prvi ponedeljek v oktobru, v Sloveniji pa je ta čas – pod okriljem Zveze prijateljev mladine – podaljšan na teden dni. V vseh večjih naseljih so takrat po Sloveniji organizirani prostočasni in razvedrilni programi za otroke.
Po definiciji konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah se med otroke štejejo osebe, stare maj kot 18 let, razen če zakon v posamezni državi ne določa, da je polnoletnost dosežena že prej.

V Sloveniji je mlajši od 18 let vsak šesti prebivalec

Konec leta 2008 je bilo med prebivalstvom Slovenije oseb, starih manj kot 18 let, le 346.683 ali 17,1 %. V trinajstih letih se je tako število otrok zmanjšalo za 104.000, v deležu med vsemi prebivalci pa za 5,5 odstotne točke in med prebivalci Slovenije je le vsak šesti mlajši od 18 let.
Eurostatove projekcije kažejo, da bo leta 2050 otrok v Sloveniji še nekoliko manj; k temu namreč že dolga leta prispevajo nizka rodnost, majhen selitveni prirast v tej skupini prebivalstva in podaljševanje življenja. Po teh napovedih se bo delež oseb, mlajših od 18 let, do leta 2050 zmanjšal s sedanjih 17,1 % na 15,6 %, najmanj otrok med prebivalstvom pa naj bi bilo po napovedih v obdobju 2038–2042 (14,7 %).

Največ otrok v primerjavi s celotnim prebivalstvom ima med statističnimi regijami jugovzhodna Slovenija, 18,5 %, za njo pa gorenjska regija, 18,2 %. Najmanj otrok v primerjavi z vsemi prebivalci živi v obalno-kraški regiji, 14,7 %, (to je že zdaj samo toliko otrok, kot jih predvidevajo projekcije za Slovenijo za najmanj ugodna leta).

Delež otrok med občinami variira od 9 % v občini Osilnica (najmanjši občini po številu prebivalcev) do 25 % v občini Gorenja vas – Poljane. To je občina s tradicionalno visoko rodnostjo; tu je otrok vsak četrti prebivalec, v občini Osilnica le vsak deseti. Samo trideset občin ima več kot petino prebivalcev mlajših od 18 let.

V vrtce vključenih osem od desetih otrok

Način življenja z eno najvišjih stopenj zaposlenih mater z majhnimi otroki v Evropi in s tradicionalno dobro organiziranim predšolskim varstvom je pripomogel, da je Slovenija z lahkoto uresničila leta 2002 zastavljen barcelonski cilj o vključenosti otrok, mlajših od treh let, v vrtce. Ta predvideva, da naj bi bilo do leta 2010 v državah EU v prvem starostnem obdobju (do tretjega leta) v vrtce vključen vsak tretji otrok. V Sloveniji je bil v šolskem letu 2008/2009 v tem starostnem obdobju v vrtce vključen že skoraj vsak drugi otrok.

Vključenost v vrtce narašča s starostjo otrok: med otroki v drugem starostnem obdobju (otroci, stari od 3 let do vstopa v šolo) je v Sloveniji v vrtce vključenih 84 % otrok. S tem deležem se Slovenija približuje še drugemu barcelonskemu cilju za vrtce, ki predvideva 90-odstotno vključenost.

Dve tretjini učencev vključeni v podaljšano bivanje

Vsaj v prvem letu osnovnošolskega izobraževanja mora otroka – po Zakonu o cestnem prometu – v šolo spremljati oseba, starejša od 10 let, zato je v sklopu osnovne šole organizirano jutranje varstvo, namenjeno predvsem učencem prvih razredov. V to obliko varstva sta vključena dva od treh prvošolčkov.
Zaradi podaljšanega delovnega časa staršev je vedno več otrok vključenih v popoldansko varstvo. V zadnjih desetih letih se je število takih otrok skoraj potrojilo. Med učenci od 1. do 5. razreda osnovne šole jih dve tretjini ostaneta v šoli tudi popoldan.

Nedeljski otroci

Rojstva niso več razporejena enakomerno čez vse dni v tednu. Med otroki do 18. leta starosti je bilo od ponedeljka do petka vsak dan rojenih približno 52.000 otrok, največ pa ob petkih, in sicer okrog 54.100 otrok.
Ob sobotah in nedeljah je rojstev izrazito manj, ob sobotah jih je 10 tisoč manj, ob nedeljah pa 12 tisoč manj kot ob delavnikih. Vseh prebivalcev, rojenih v nedeljo, je 13,6 %, otrok do 18. leta, rojenih v nedeljo, pa 11,6 %.

Luka in Sara

Najpogostejši imeni med osebami, mlajšimi od 18 let, sta Luka in Sara. Ime Luka se pojavi 6.365-krat (3,6 % vseh fantov v starosti 0-17 let), Sara pa 4.747-krat (2,8 % vseh deklet). Ime Luka je najbolj priljubljeno ime za novorojene dečke v zadnjih 10 letih, ime Sara pa se v nobenem letu doslej ni uvrstilo na prvo mesto. Med fantovskimi imeni se več kot 4.000-krat pojavijo še imena Žiga, Rok, Nejc, Žan, ime Jan pa celo 5.139-krat. Med dekliškimi imeni se poleg imena Sara več kot 4.000-krat pojavijo še Ana, Nika, Anja, Eva in Nina.
Nekatera imena imajo med vsemi prebivalci Slovenije samo osebe, mlajše od 18 let (Kiara, Adelisa, Nejla, Tanaja, Ronja in Tian, Mai, Žan Luka, Nej, Tej). Nekatera, sicer pogostejša imena, pa prevladujejo (v več kot 95 %) prav med otroki. Taka so imena Nik, Gal, Maj in Lan ter Tia in Zoja.

Otroci iz razvezanih družin

Približno 2.000 otrok (povprečje zadnjih 10 let) doživi vsako leto razvezo staršev; po razvezah parov, ki so se uradno ločili v letu 2008, je ostalo 1.900 vzdrževanih otrok. V polovici primerov so bili to edinci, v 6 % razvez pa je šlo tudi za razvezo velikih družin, s tremi vzdrževanimi otroki ali več. Večina otrok (80 %) ostane po razvezi staršev z materjo. V letu 2008 je bilo po razvezi 12 % otrok dodeljenih v skrbstvo materi in očetu, 7 % otrok pa očetu.