1. oktober, svetovni dan starejših

Pravzaprav je edina razlika med mladim človekom na višku svojih moči in med zelo starim človekom, ki je že povsem betežen, čas.
                                     John O'Donohue, Anam cara (knjiga starih keltskhi pregovorov)

19. praznovanje svetovnega dneva starejših

Leta 1991 je Generalna skupščina ZN sprejela načela Združenih narodov za starejše, leta 2002, na drugi svetovni skupščini o staranju prebivalstva pa Mednarodni akcijski načrt o staranju. Z njim je želela spodbuditi razvoj družbe za vse starosti oziroma promovirati novo kulturo staranja ter s tem prispevati k bolj humani in vedrejši podobi starosti v 21. stoletju. Slogan letošnjega mednarodnega dneva starejših, devetnajstega po vrsti, je »Dejavno staranje: splošen način za ustvarjanje družbe za vse starosti«.

Staranje prebivalstva je svetovni pojav

Zaradi stalnega zniževanja rodnosti in podaljševanja življenjske dobe v zadnjih desetletjih, se močno spreminja starostna sestava prebivalstva - prebivalstvo sveta je vse starejše. Proces staranja prebivalstva se je začel najprej v razvitejših delih sveta. Po ocenah ZN je bila leta 1950 povprečna starost prebivalca na našem planetu 23,6 leta; najstarejši so bili Evropejci, takrat so bili stari povprečno 29 let, najmlajše pa je bilo prebivalstvo Afrike, njihova povprečna starost pa je bila takrat pod 20 let. Leta 2000 je bilo svetovno prebivalstvo povprečno staro 26,5 leta, Evropejci skoraj 38 let, povprečna starost Afričanov pa se je zaradi visoke umrljivosti zaradi bolezni, kot je npr. aids, znižala in je padla celo na 18,4 leta. Danes je povprečna starost svetovnega prebivalstva 29 let.
Do leta 2050 bo glede na projekcije ZN povprečna starost po vsem svetu verjetno dosegla 38 let, vendar bodo med posameznimi regijami razlike.

Najhitreje naraščajoča starostna skupina prebivalstva so najstarejši

Starostno skupino najstarejših sestavljajo osebe, ki so že dosegle starost 80 let in več. Ta starostna skupina se na leto poveča za 3,8 % in predstavlja več kot desetino (11 %) števila vseh starejših prebivalcev sveta. Do sredine 21. stoletja bo po pričakovanjih že petina vseh starejših ljudi dosegla starost 80 let ali več. Število stoletnikov – teh je bilo v letu 1999 približno 145.000 – se bo do leta 2050 povečalo za 15-krat, na 2,2 milijona. Povedano drugače: delež oseb, starih nad 60 let, ki danes obsega nekaj manj kot 11 % od 6,9 milijarde svetovnega prebivalstva (739 milijonov leta 2009), se bo do leta 2050 po predvidevanjih povečal na 22 % oz. in jih bo predvidoma 2 milijardi (ko bo po predvidevanjih vseh prebivalcev nekaj več kot 9 milijard). Skoraj vsak 10. prebivalec pa bo takrat star že več kot 80 let. Če bo rodnost še naprej upadala, bo do leta 2050 v svetu prvič v zgodovini več starejših ljudi kot otrok.

Močno staranje prebivalstva bo zajelo tudi države članice EU-27

Prebivalstvo v EU-27 se bo v prihodnosti po predvidevanjih močno postaralo: mediana starosti prebivalstva se bo od leta 2008 do leta 2060 po napovedih dvignila s 40,4 leta na 47,9 leta. Delež oseb v starosti 65 let in več med skupnim prebivalstvom naj bi se tako povečal s 17,1 % na 30,0 %, kar pomeni, da naj bi se število toliko starih prebivalcev od leta 2008 do leta 2060 predvidoma povečalo s 84,6 milijona na 151,5 milijona. Podobno naj bi se število ljudi, starih 80 let ali več, v obdobju od 2008 do 2060 po napovedih skoraj potrojilo, in sicer naj bi z 21,8 milijona naraslo na 61,4 milijona.

Koeficient starostne odvisnosti mladih (ta pove, koliko prebivalcev, mlajših od 15 let je odvisnih od 100 delovno sposobnih prebivalcev) se bo za EU-27 do leta 2060 po napovedih zmerno povečal, in sicer s 23,3 % na 25,0 %, medtem ko se bo koeficient starostne odvisnosti starih (ta pove, koliko prebivalcev, starih 65 let ali več, je odvisnih od 100 delovno sposobnih) po pričakovanjih do leta 2060 bistveno povečal, in to s 25,4 % na 53,5 %.

Delež prebivalcev, starih 65-79 let, in delež prebivalcev, starih 80 let in več, EU-27, 2008

Staranje prebivalstva v EU je tudi posledica daljšega življenja

Eden od vzrokov staranja prebivalstva v Evropi je vedno daljše življenje; to velja za vse države članice, le da se povprečna življenjska doba podaljšuje z različno stopnjo intenzivnosti.
Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu je kazalnik, ki pove, koliko let življenja povprečno lahko pričakuje novorojenec ob predpostavki, da bo od leta opazovanja dalje umrljivost glede na starost ostala nespremenjena. Vrednost tega kazalnika se v Evropi intenzivneje dviga v južnih (Španija, Grčija, Ciper) in severnih državah (Švedska, Finska), v državah na vzhodu (v Romuniji in Bolgariji) in v pribaltskih državah (Latvija, Litva, Estonija) pa manj intenzivno.

Po podatkih Eurostata za leto 2006 lahko dečki, rojeni leta 2006, kar v desetih državah članicah EU pričakujejo, da bodo doživeli 77 let, deklice, rojene istega leta, pa lahko v dvanajstih državah članicah EU pričakujejo, da bodo doživele 82 let. V sedmih državah članicah EU je pričakovano trajanje življenja za moškega krajše od 70 let, v devetih državah pa je pričakovano trajanje življenja za ženske krajše od 80 let. Pričakovano trajanje življenja je bilo med državami članicami EU leta 2006 najdaljše za moškega na Švedskem in na Cipru (78,8 leta), za žensko pa v Španiji in Franciji (84,4 leta), najkrajše pa za moškega v Litvi (65,3 leta) in Latviji (65,4 leta), za žensko pa v Romuniji (76,2 leta), Bolgariji in Latviji (v vsaki 76,3 leta). V vseh državah EU-27 se tudi življenjska doba prebivalcev, starih 65 let in več, podaljšuje.

Med državami članicami EU je Slovenija glede na demografske trende najbolj izpostavljena

V Sloveniji se je število prebivalcev najhitreje in najmočneje povečevalo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, in sicer letno v povprečju za 1 %. Čeprav je bil za sedemdeseta leta značilen visok selitveni prirast, je število prebivalcev Slovenije v tem obdobju raslo zaradi visoke rodnosti. V zadnjih petih letih pa se v povprečju letno povečuje za 0,1 % letno.

Glede na kazalnik povprečne starosti prebivalstva se je prebivalstvo Slovenije začelo starati sredi 20. stoletja. Leta 1931 je bila na ozemlju današnje Slovenije povprečna starost prebivalstva 23,3 leta (moških 22,3 in žensk 24,1 leta) in ženske so bile takrat povprečno za 1,8 leta starejše od moških. Tri desetletja pozneje je bila povprečna starost prebivalstva že 32,0 let (moških 30,6 in žensk 33,3 leta), in so bile ženske povprečno za 2,7 leta starejše od moških.

Ob popisu prebivalstva leta 1991, ko so bili ljudje v Sloveniji povprečno stari 36,4 leta (moški 34,7 in ženske 38,0), pa so bile ženske povprečno za 3,3 leta starejše od moških. Konec leta 2006 se je povprečna starost prebivalstva zvišala na 40,8 leta (moških 39,2 leta in žensk 42,5 leta).

V letu 2008 se je povprečna starost prebivalcev Slovenije zvišala še za 0,2 leta: moški so bili konec leta 2008 v povprečju stari 39,6 leta (za 0,1 leta več kot konec leta 2007), ženske pa 42,9 leta (za 0,2 leta več kot leto prej). Najstarejši so bili povprečno prebivalci občin Osilnica (49,3 leta) in Kostel (48,1 leta). Povprečno »najmanj stari« prebivalci pa so bili v občinah Gorenja vas - Poljane (36,8 leta) in Benedikt (37,1 leta). Ženske so bile starejše od moških v vseh občinah. Razliko med povprečno starostjo žensk in povprečno starostjo moških je bila največja v občini Osilnica (ženske v tej občini so bile povprečno za 6,6 leta starejše od moških v omenjeni občini), najmanjša pa v občini Razkrižje (tam so bile ženske povprečno samo za 0,7 leta starejše od moških).

Stopnja zaposlenosti starejših je v Sloveniji med najnižjimi v Evropi

Staranje prebivalstva je danes za Evropo eden največjih ekonomskih in socialnih izzivov prihodnosti. Na nizko stopnja zaposlenosti starejših oseb so opozorili že na zasedanju Evropskega Sveta marca leta 2000 v Lizboni, v naslednjem letu pa je Evropski svet v Stockholmu naložil vsem državam članicam, da do leta 2010 dosežejo povprečno 50-odstotno stopnjo zaposlenosti oseb v starostni skupini 55-64 let. EU-27 se zastavljenemu cilju počasi približuje. Stopnja zaposlenosti teh delavcev je bila v EU-27 v letu 2008 45,6-odstotna, torej bistveno višja kot v letu 2001; takrat je bila 37,7-odstotna. Stopnja zaposlenosti toliko starih delavcev je bila leta 2008 višja od 50 % v 12 državah članicah EU, najvišja na Švedskem (70,1%) in v Estoniji (62,4); v 15 državah članicah pa je bila ta stopnja nižja od 50 %; med temi državami je bila tudi Slovenija (32,8%) in pri nas se je stopnja zaposlenosti teh oseb od leta 2007 celo znižala.

Stopnja zaposlenosti oseb v starosti 55-64 let, EU-27, 2002 in 2008

Vir: Eurostat

Število upokojencev v Sloveniji še narašča

Intenziteta staranja prebivalstva se na svoj način odraža prav v povečevanju števila prejemnikov pokojnin. Število prejemnikov pokojnin v Sloveniji, ki jim je bila pravica do pokojnine priznana v Sloveniji, se povečuje; njihovo število (starostnih, invalidskih, družinskih in kmečkih) narašča v zadnjem desetletju (2000–2007) povprečno po 1,5 % letno. V letu 2008 – takrat je bilo v Sloveniji 904.084 zavarovancev pokojninskega zavarovanja – je v Sloveniji prejemalo pokojnino iz naslova obveznega zavarovanja (starostni, invalidski, družinski in vdovski ter delni starostni upokojenci) 532.858 oseb, uživalcev vseh vrst pokojnin pa je bilo 551.258.

Ženske v Sloveniji so bile v letu 2008 ob upokojitvi stare povprečno 57 let in 7 mesecev, moški pa 61 let in 11 mesecev. Pri invalidskih upokojitvah je bila povprečna starost upokojencev v letu 2008 ob upokojitvi za ženske 51 let in 7 mesecev, za moške pa 54 let in 3 mesecev. V primerjavi z letom 2007 se je starost ob upokojitvi pri ženskah povečala za 11 mesecev, pri moških pa se je znižala za 6 mesecev.

Z vse daljšim trajanjem življenja se čas prejemanja pokojnine v Sloveniji podaljša vsako leto za dva meseca. Leta 2000 je bila povprečna doba prejemanja starostne pokojnine (od upokojitve do smrti) 17 let in 1 mesec za ženske ter 14 let in 9 mesecev za moške, leta 2008 pa 20 let in 10 mesecev za ženske ter 16 let in 4 mesece za moške. Tudi povprečna doba prejemanja invalidske pokojnine se je od leta 2000 do leta 2008 podaljševala: za ženske se je podaljšala z 18 let in 3 mesecev na 22 let in 1 mesec, pri moških pa s 14 let in 1 meseca na 17 let in 1 mesec. Pri prejemnikih družinskih in vdovskih pokojnin pa bistvenih sprememb v času prejemanja pokojnine v tem obdobju ni bilo.

Število oskrbovancev oz. varovancev v domovih za starejše se povečuje

Glede na povečano intenzivnost staranja prebivalstva v Sloveniji je razumljivo, da je povečano tudi povpraševanje po možnostih za oskrbo ali bivanje v domovih za ostarele.
V letu 2008 se je število oskrbovancev v domovih za starejše v primerjavi z letom 2007 povečalo skoraj za desetino; v njih je bivalo 15.235 oseb vseh starosti, od tega 11.383 žensk in 3.852 oz. moških ali 74,7 % žensk in 25,3 % moških.

Med osebami, ki živijo v domovih za starejše, je bil delež moških v starostnih skupinah do 64 let in od 65 do 69 let večji od deleža žensk. V vseh višjih starostnih skupinah pa je delež žensk presegal delež moških, najbolj med osebami, starejšimi od 80 let. Glede na dejstvo, da v Sloveniji moški umirajo bistveno mlajši od žensk, je to razumljivo.

Moški v Sloveniji v povprečju umirajo 9 let mlajši od žensk

Povprečna starost v letu 2008 umrlih moških je bila za 0,5 leta, povprečna starost umrlih žensk za 0,6 leta višja kot v letu 2007. V letu 2008 umrli moški so bili stari povprečno 69,6 leta oz. v povprečju za 9,2 leta mlajši od žensk, umrlih v tem letu; te so bile stare povprečno 78,8 leta. Samo v zadnjem desetletju se je v Sloveniji povprečna starost umrlih moških in umrlih žensk povečala za nekoliko več kot 3 leta (za 3,1 leta za moške in za 3,4 leta za ženske).