Z objavo prebivalstvene piramide Statistični urad Republike Slovenije širi nabor spletnih storitev za najširšo javnost in želi s takim prikazom statističnih podatkov podpreti razprave o staranju prebivalstva in njegovih posledicah. Interaktivna prebivalstvena piramida omogoča prikaz podatkov o starostni in spolni sestavi prebivalstva Slovenije od 1971 do 2061.
Podatke lažje razumemo, če so predstavljeni v grafični obliki. Z vizualizacijo podatkov o starostni in spolni sestavi prebivalstva želimo predstaviti dejansko spreminjanje in tudi projekcije demografske sestave prebivalstva. Iz prikaza lahko nazorno razberemo letna nihanja rojenih, podaljševanje življenja, vpliv selitev, vojn in drugih izrednih dogodkov, posredno pa tudi spremembe v življenjskem slogu prebivalcev.
Staranje prebivalstva spreminja obliko prebivalstvene piramide
Oblike prebivalstvenih piramid se v času spreminjajo in danes za marsikatero sploh ne moremo več trditi, da ima obliko piramide. Prebivalstvena piramida ima namreč obliko prave piramide takrat, kadar predstavljajo najštevilnejšo skupino prebivalstva otroci in je tako v spodnjem delu najširša, proti vrhu pa se zožuje; s staranjem namreč verjetnost smrti narašča. Taka oblika piramide je značilna za mlada prebivalstva, pri katerih je pričakovano trajanje življenja kratko.
Za stara prebivalstva, med taka danes štejemo tudi prebivalstvo Slovenije, je značilna oblika piramide, ki spominja na vazo. Zaradi manjšega števila rojstev, podaljševanje življenja in posledično večanja deleža prebivalstva v višjih starostih postajajo vrhovi piramid vse bolj kopasti. Spodnji deli, ki predstavljajo mlado prebivalstvo, pa se vse bolj ožijo.
Vpliv vojn na sestavo prebivalstva
Prebivalstvena piramida Slovenije je v letu 1971 take oblike, da vsaj pogojno lahko še rečemo, da je podobna piramidi. Iz nje lahko razberemo, kako sta prva in druga svetovna vojna posredno in neposredno vplivali na razvoj prebivalstva.
Izrazitejše so bile posredne posledice obeh vojn; te so v piramidi vidne kot udorine, nastale zaradi upada števila rojstev. Med razlogi za upad rojstev so bile negotove razmere med vojno in aktivna udeležba moških v vojni. Zaradi značilnosti prve svetovne vojne (bojevanje na frontah in večletna odsotnost velikega deleža moške populacije v starosti med 18. in 41. letom) je udorina, ki ponazarja prebivalce v starosti 52-55 let (rojeni v obdobju 1915-1919), izrazitejša kot tista, ki ponazarja prebivalce, rojene med drugo svetovno vojno. Neposredne posledice obeh vojn se kažejo v porušenem razmerju med moškimi in ženskami, saj je bila umrljivost moških v vojnah večja kot umrljivost žensk.
V starostni sestavi prebivalstva v letu 2008 neposredni vpliv prve svetovne vojne in pandemije španske gripe takoj po koncu le-te ni več viden. Še vedno pa je vidna udorina, ki je nastala zaradi zmanjšanja števila rojenih med drugo svetovno vojno.
Zaznaven pojav "baby boom generacij" Po drugi svetovni vojni je tudi Slovenija doživela t. i. "baby boom", ki je v piramidi za leto 1971 viden kot največja izboklina. V prvih letih po vojni se je v Sloveniji rodilo med 28.000 in 31.000 otrok, v obdobju od 1949 do 1953 pa absolutno največ otrok po drugi svetovni vojni, povprečno 34.000 letno. Strokovnjaki to razlagajo kot kompenzacijo (oz. prelaganje rojstev iz časa vojne v čas po vojni) in kot posledico spremenjenih socialnih in ekonomskih razmer.
Poleg izbokline povojnih "baby boom generacij" (danes so ti prebivalci stari 51-55 let) se v piramidi za leto 2008 pojavi še eno podobno povečanje, in sicer pri prebivalcih v starosti 26-32 let. To so potomci prve "baby boom generacije" (otroci, ki so jih rodile ženske, stare povprečno 25 let) ter druga generacija priseljencev (otroci, ki so se rodili priseljencem iz nekdanje Jugoslavije). Zaradi izrazitega zmanjševanja števila rojstev od sredine osemdesetih let 20. stoletja dalje se piramida v spodnjem delu vedno bolj oži. V zadnjih treh letih opažamo trend povečane rodnosti, ki ga strokovnjaki razlagajo kot posledico odlaganja rojstev pri ženskah, potomkah "prve baby boom generacije".
Ženske živijo dlje kot moški
Do starosti 59 let število moških v vseh starostnih skupinah presega število žensk. To je posledica tako razmerja med spoloma novorojenčkov kot tudi spolne sestave priseljencev. Nad starostjo 60 let začne delež žensk naraščati, saj ženske v povprečju živijo dlje kot moški.
Primerjava prebivalstvenih piramid Slovenije za leti 1971 in 2008
LEGENDA:
1 neposredni vpliv prve svetovne vojne
2 upad rojstev med prvo svetovno vojno
3 neposredni vpliv druge svetovne vojne
4 upad rojstev med drugo svetovno vojno
5 povojne “baby boom generacije”
6 visoka rodnost v sedemdesetih letih
7 zniževanje rodnosti
8 presežek žensk nad moškimi
Aplikacijo za prikaz interaktivne prebivalstvene piramide je razvil Office for National Statistics Združenega kraljestva in nam dovolil njeno priredbo in uporabo.
Na piramido...
Statistični podatki o prebivalstvu so v vrhu najbolj iskanih statističnih podatkov v Sloveniji
Med uporabniki statističnih podatkov vlada veliko zanimanje za podatke o prebivalstvu. V podatkovnem portalu SI-STAT objavljamo podatke o starostni in spolni sestavi prebivalstva Slovenije za različne teritorialne ravni in različne časovne preseke.
SURS zagotavlja statistične podatke za razprave in odločanje o ukrepih, ki oblikujejo prihodnost Slovenije
Izdelava prebivalstvenih piramid ni osamljen primer zagotavljanja statističnih podatkov za odločanje o ukrepih, ki oblikujejo prihodnost Slovenije. V letu 2008 smo že izdali publikacijo Prebivalstvo Slovenije se stara - potrebno je medgeneracijsko sožitje, ki z različnih vidikov osvetljuje posledice staranja slovenskega prebivalstva.
Priporočite novico
Oblika za tisk
Povečaj pisavo
Pomanjšaj pisavo
Prijavite se za prejemanje novic prek e-pošte
